V meniju
lahko spreminjate nastavitve, ki se navezujejo na uporabnika samega:Pregledujemo dostope:
Pregled in nastavitve za izhodno pošto:
Tukaj izbirate med sedmimi jeziki v katerih imamo preveden celotni program. Te nastavitve se vežejo na uporabnika, zato si lahko izberete, da vam jih upošteva pri vseh podjetjih do katerih dostopate.
Jeziki, ki so na voljo so:
Vse glede izpisov (tiska) dokumentov si nastavite tukaj.
Vrsta aplikacije | Izbirate si izpis DOC dokumentov med aplikacijama OpenOffice in pa Microsoft office. Odločite se glede na to, katero imate nameščeno na svojem računalniku. |
Privzeti format za izpis poslovnih dokumentov in poročil | Tu si izberete kateri format vam bo privzeto izbralo ob kliku na tiskanje: ![]() |
Dokumenti tipa MS Word | Izberite kako vam odpre tisk dokumenta (isto okno, novo okno - novi zavihek ali pa vam jo prenese na računalnik) |
Dokumenti Adobe PDF | Izberite kako vam odpre tisk dokumenta (isto okno, novo okno - novi zavihek ali pa vam jo prenese na računalnik) |
Dokumenti tipa OpenOffice Write | Izberite kako vam odpre tisk dokumenta (isto okno, novo okno - novi zavihek ali pa vam jo prenese na računalnik) |
Enake nastavitve za vsa podjetja do katerih dostopam si izberete v primeru, da imate dostop do več podjetij in ne želite za vsako podjetje posebej nastavljati. Nastavitve se vežejo na samega uporabnika, zato imate to možnost izbire.
Orodna vrstica v programu je vrstica, ki se nahaja pod menijsko vrstico in vam omogoča hitrejši dostop do fukcionalnosti, katere uporabljate najbolj pogosto. Lahko ji rečemo z eno besedo - "bližnjice v programu".
Tukaj je mogoče izbrati položaj same orodne vrstice (zgoraj, levo, desno). Pod Vrsto gumba s spustnega menija izberete funkcionalnost v programu ali pa separator, kateri tematsko ločuje sklope: "|".Stolpec Besedilo na gumbu pa vam omogoča poimenovanje teh funkcionalnosti po vaši želji.
Spodaj je prikazana slika za lažjo predstavo izgleda orodne vrstice. Prikazuje nastavitve orodne vrstice, ki so opisane zgoraj. Modro obrobljen kvadrat pa označuje orodno vrstico:
![]() | ||||
|
Tukaj izbrane nastavitve se navezujejo na prikaz prve strani - torej na pokazatelje, okvirje na prvi strani, takoj ko se prijavite v program. Nastavitve so na voljo v meniju
Imate možnost, da lahko v programu vidite stanja o poslovnih rezultatih, stroških, izdanih fakturah na obdobje... Izbirate lahko med mnogo možnostmi, katere se vam grafično prikažejo na prvi strani.
V stolpcu Opis pokazatelja/okvirčka izberete eno izmed možnosti in v stolpcu Položaj na strani izberete kje na strani se to nahaja.
Spodaj prikazana slika prikazuje primer samih nastavitev:
![]() | ||||
|
Spodaj prikazana slika prikazuje izgled prve strani po nastavitvah:
![]() | ||||
|
Ostalo vam ponuja še nekatere nastavitve, ki se navezujejo na sam vmesnik. V začetku je stanje "Privzeto", lahko se pa odločite med tem ali želite takšno fukcionalnost v programu ali ne:
![]() | ||||
|
Uporaba naprednih tabel | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Po prijavi v program povečaj okno čez celoten zaslon | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Odpri najdene dokumente v novem oknu | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Uporabi tipko Enter za pomikanje med vnosnimi polji | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Pri tiskanju poročil naj bo ozadje vsake druge vrstice zasenčeno (boljša preglednost za ceno večje porabe tonerja oz. črnila) | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Pri izpisu poročila izriši robove med celicami | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Pri tiskanju poročil naj bo vsaka vrstica podčrtana | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Označi prejeti račun kot plačan takoj po vnosu plačilnega naloga | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
V uporabniški vmesnik vključi drevesni prikaz za navigacijo po dokumentih | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Drevesni prikaz za navigacijo po dokumentih naj bo vedno prikazan | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Ne prikaži osebne izkaznice kupca na prodajnih dokumentih | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Pri izdanih dokumentih v iskalnih kriterijih zamenjaj dostavni naslov z naročilnico. | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Na dokumentih prikaži stolpec s šifro artikla | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Prikaži nabavno ceno artikla na seznamu pri dodajanju artikla na dokument. | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Na izpis potnega naloga za službena vozila dodaj podatek o začetnem stanju števca km | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Opozorilo ob ponovnem dodajanju artikla, ki je že dodan na dokumentu | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Vedno sortiraj prejete račune po zaporedni številki in ne po datumu. | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Prikaži priponke na dokumentu po človeško berljivih formatih (najprej slike in pdf-ji in nato ostalo) | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Ne prikaži opozorila, če je obdobje opravljene storitve/dobave izven poslovnega leta | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Ne prikaži opozorila, če je datum dobave dobavnice izven poslovnega leta | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Vedno sortiraj naročila dobavitelju po zaporedni številki | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Na izdanih dokumentih v iskalnih kriterijih zamenjaj poslovno enoto z državo kupca | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Na pregledu dokumenta prikaži naziv in opis postavke | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Če obstaja na temeljnici knjižba z opisom, ki je edinstven, ga kopiraj pri ročnem knjiženju na temeljnico | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Na dokumentu prikaži stolpec s privzeto lokacijo artikla v skladišču | Izbirate med: DA / NE / Privzeto |
Enake nastavitve si lahko nastavite za uporabo pri vseh podjetjih, do katerih dostopate.
Na temu mestu si lahko izberemo privzeto poslovno enoto in pa privzeto skladišče.
S zgoraj omenjenimi nastavitvami na nivoju uporabnika, poenostavimo poslovanje za določene uporabnike, saj se jim povsod v spletni aplikaciji že privzeto nastavlja določena poslovna enota na kateri posljujejo. Podobno velja tudi za nastavitev skladišča.
V kontaktnih podatkih o uporabniku lahko vnesete svoj mail, katerega program uporablja za pošiljanje vseh dokumentov po mail-u.
Dodatno, če izberete [+] pod vnosom vašega e-mail naslova, si lahko določite podpis, ki se bo privzeto izpisoval ob vsakem mail-u. To funkcijo lahko uporabite tudi kot privzeto besedilo, katero boste vedno pošiljali poleg dokumentov v priponki.
V program lahko vnesete vašo mobilno številko. Z avtorizacijo številke mobilnega telefona boste omogočili funkcije sprejema elektronske dokumentacije preko MMS sporočil in prijavo v program s pomočjo enkratnih gesel poslanih preko SMS sporočil.
Po avtorizaciji pa boste lahko tudi pošiljali sms-e stranki iz programa. Ta funkcija je proti plačilu.
![]() | ||||
|
Ko delamo z različnimi dokumenti (računi, potni nalogi, ...) se v programu vseskozi ponavlja enak vzorec uporabe programa. Pri dostopanju do dokumentov vedno najprej dokument poiščemo, ga izberemo, in ga šele nato spreminjamo oz. izvedemo druge funkcije, ki so dovoljene na izbranem dokumentu. Opisan vzorec uporabe je prikazan na naslednji sliki:
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Iskanje, izbira in urejanje dokumentov poteka v 3 korakih.
Ob gumbu
je na strani za pregled dokumentov uporabnikom z ustreznimi privilegiji [19.7.1.5] na voljo tudi gumb za vnos novih dokumentov. S klikom na gumb za vnos novega dokumenta se vam odpre vnosna maska, kjer lahko vnesete nove dokumente, ki jih še nimate v računalniku.Na strani za pregled in iskanje dokumentov ja večkrat dostopen gumb . Po kliku na ta gumb se vam odpre meni, kjer so dostopne funkcije s katerimi lahko izvajate masovne operacije nad najdenimi dokumenti (npr. knjiženje ali masovni izpis najdenih dokumentov,ipd.). Seznam funkcij, ki so na voljo v meniju se prilagaja prikazanemu seznamu dokumentov ter privilegijem [19.7.1.5] trenutno prijavljenega uporabnika.
![]() | Program omogoča tudi uporabo naprednih tabel. Vsi podatki v naprednih tabelah so zbrani v eni tabeli, kar pomeni, da se podatki s pomikanjem navzdol avtomatsko nalagajo. Dokumente v tabeli pa lahko tudi sortiramo, kar pri navadnih tabelah ni mogoče. |
![]() | Novi dokument lahko ustvarimo tudi tako, da pritisnemo tipko Insert brez uporabe miške. |
Uporaba naprednih tabel se vklopi v meniju
kot kaže spodnja slika:![]() | ||||
|
Bližnjice s katerimi boste lahko hitreje dostopali do najpogostejših funkcij in bodo prikazane v orodni vrstici [2.3], lahko nastavite v meniju
kot kaže spodnja slika:![]() | ||||
|
Z nastavitvami prve strani [2.4] lahko določite katere podatke/grafe/tabele želite imeti prikazane na prvi strani:
![]() | ||||
|
Primer napredne tabele:
![]() | ||||
|
V celotnem programu se na skoraj vsaki strani uporablja standardna orodna vrstica programa z gumbi s katerimi sprožimo najbolj pogosto uporabljane funkcije. S pomikom miške na posamezni gumb se nam prikaže namig z daljšim opisom namena določenega gumba v orodni vrstice ter z navedbo tipke oz. kombinacije tipk s katero lahko najhitreje sprožimo te funkcije brez potrebe po uporabi miške.
![]() | ||||
|
Pomen posameznih ikon v orodni vrstici ter tudi na drugih mestih v programu je naslednji:
![]() | S klikom na to ikono se vrnemo nazaj na prejšne opravilo. To ni nujno prejšna stran. Če smo npr. iz potnega naloga prišli na knjiženje temeljnice potnega naloga, se lahko s pritiskom na ta gumb vrnemo na prikaz potnega naloga. Ta funkcija je dosegljiva tudi preko tipkovnice s tipko Esc . |
![]() | S klikom na to ikono se prikaže vnosna maska za novi dokument. Novi dokument je istega tipa, kot dokument na katerem smo se nazadnje nahajali. Če npr. na prikazu potnega naloga, kliknete na to ikono, se bo prikazala vnosna maska za vnos novega potnega naloga. |
![]() | S klikom na to ikono lahko kopiramo trenutno prikazani dokument. Po kliku se nam prikaže vnosna maska za novi dokument v katero so skopirani podatki iz trenutno prikazanega dokumenta. |
![]() | S klikom na to ikono se nam prikaže maska za pregled in iskanje dokumentov. Če smo npr. na prikazu potnega naloga, bomo s klikom na to ikono prišli v obrazec za pregled in iskanje potnih nalogov. Ta funkcija je dosegljiva tudi preko tipkovnice s tipko Shift+Home . |
![]() | Ikona omogoča hitro listanje po najdenih dokumentih. Če smo npr. v pregledu in iskanju dokumentov izbrali določen dokument iz seznama, lahko s pritiskom na to ikono prikažemo dokument, ki se je v seznamu nahajal pred prikazanim dokumentom. Na ta način se nam ni potrebno vračati nazaj v rezultat iskanja ter izbrati prejšni dokument, temveč samo pritisnemo na to ikono. Ta funkcija je dosegljiva tudi preko tipkovnice s tipko Ctrl+<- . |
![]() | Podobno, kot prejšna ikona le-ta omogoča, da se premaknemo na naslednji dokument iz seznama v pregledu in iskanju dokumentov. Ta funkcija je dosegljiva tudi preko tipkovnice s tipko Ctrl+-> . |
![]() | S pritiskom na to ikono lahko spreminjamo podatke na prikazanem dokumentu. Ta funkcija je dosegljiva tudi preko tipkovnice s tipko F8 . |
![]() | S pritiskom na to ikono shranimo spremembe na dokumentu. Ko je dokument spremenjen bo ta gumb utripal saj nas s tem opozarja, da je potrebno shraniti spremembe. Ta funkcija je dosegljiva tudi preko tipkovnice s tipko F2 . |
![]() | S pritiskom na ta gumb se odpre nova stran z dokumentom pripravljenim za tiskanje. Odvisno od vrste dokumenta se dokument pripravi v formatih HTML [2.13], RTF ali PDF. Če je na podlagi prikazanih podatkov možen izpis več različnih obrazcev, lahko format in vrsto dokumenta izberemo tudi s klikom na desno stran gumba ![]() |
![]() | S klikom na to ikono lahko vidimo možnosti izmenjave podatkov (v kolikor jo omgoča vrsta dokumenta na kateri se nahajamo). Tukaj najdemo možne izmenjave z npr. davčno upravo ali pa različne izvoze, ki so na voljo na trenutnem dokumentu. |
![]() | S klikom na to ikono lahko vidimo vse načine pošiljanja, ki jih dokument omogoča. |
![]() | S klikom na to ikono lahko vidimo kakšne so še dodatne možnosti na obstoječemu dokumentu. |
![]() | S klikom na to ikono lahko k dokumentu pripnemo razne priponke, ki se shranijo na dokumentu in jih lahko prenesemo nekje lokalno iz spletne aplikacije, kadarkoli. |
![]() | S klikom na to ikono lahko vidimo kdo je kdaj spreminjal dokument. Vsakič, ko dokument spreminjamo se to zabeleži tako, da lahko kontroliramo zgodovino vnosa podatkov. |
![]() | S klikom na to ikono lahko na dokument dodamo beležko, ki nosi informacijo in se zabeleži z datumom in časom vnosa. Beležke so različno obarvane, v kolikor jih vnaša več različnih uporabnikov. Ni jih možno spreminjati, kar nam omogoča verodostojnost vnosa na dan in čas, ki je zabeležen. Beležke se lahko skrije. |
![]() | Če je posamezni gumb prikazan v sivi barvi t.j. je neaktiven, potem to pomeni, da določena funkcija na trenutni strani ni na voljo oz. je onemogočena. Do tega lahko pride tako zaradi manjkajočih uporabniških privilegijev, kot tudi zaradi tega, ker stanje v katerem se nahaja dokument ne dovoljuje izvedbe funkcionalnosti na katero se nanaša gumb. |
V primeru, da se pri vnosu podatkov zahteva, da se nek podatek vedno vnese, je vnosno polje označeno z zvezdico *. Primer:
![]() | ||||
|
V primeru, da potrdimo obrazec brez vnosa obveznega podatka nas program na to opozori z ustreznim sporočilom.
Številke vnašamo z uporabo decimalne vejice. Primer: 100,2.
Če vnesemo številko, ki vsebuje piko, se le-ta razume kot pika, ki ločuje tisoč in se ignorira. Primer: 100.000,22.
Pri vnosu denarnih zneskov lahko uporabimo tudi aritmetična operatorja za seštevanje + in odštevanje -. Če v vnosno polje vnesemo npr. 100,24+25, bo program to razumel, kot vnos zneska 125,24.
Datume lahko vnašate tako, da kliknete na gumb in le-tega izberete iz prikazanega koledarčka.
Datume pa lahko vpisujete tudi v skrajšani obliki, npr. vnos števila 3 pomeni tretji dan tekočega meseca v tekočem letu. Lahko pa vpišete celoten datum, kot npr. 1.4.2004. Program pravilno spozna tudi datume, ki so zapisani v formatu 0104 ali pa tudi 01042004. Takšne vnose bo program avtomatsko razumel kot 1.4.2004.
Podatke v opisni obliki določite tako, da kliknete v kombinirano polje in pritisnete na tipko s prvo črko podatka, nato ga poiščete v seznamu. Izbiro potrdite tako, da kliknete nanjo.
Fukcija, ki vam omogoča vpogled prijav. Seznanjeni ste z informacijo kdo se je prijavil v program (IP številka in ime računalnika) in kdaj je bila ta prijava (datum in ura).
![]() | ||||
|
V programu se za ustrezni izgled tiskanih dokumentov generirajo dokumenti v računalniškem formatu PDF. Za prikaz in tiskanje tovrstnih dokumentov je nujno, da si na računalniku na katerem uporabljate program namestite program Adobe Acrobat Reader (velja za računalnike z operacijskim sistemom Windows).
![]() | Kot alternativo programu Adobe Acrobat Reader priporočamo program FoxIt Reader, ki omogoča tudi dodajanje poljubnega besedila v dokumente PDF. Program FoxIt Reader najdete na naslovu http://www.foxitsoftware.com/pdf/rd_intro.php |
Namestitev programa Adobe Acrobat Reader in reševanje najpogostejših problemov z uporabo Adobe Acrobat Readerja je opisana v nadaljevanju.
Program Adobe Acrobat Reader si lahko brezplačno prenesete z internetne strani http://www.adobe.com/products/acrobat/readstep2.html. Stran, na kateri si lahko snamemo najnovejšo verzijo Adobe Readerja izgleda približno takole:
![]() | ||||
|
Kliknemo na gumb
kot prikazuje zgornja slika in prenos namestitvenega programa se bo pričel. Po končanem prenosu program namestimo tako, da sledimo navodilom v okviru namestitvenega programa.Izpis obrazcev iz programa Adobe Acrobat Reader je načeloma enak prikazu obrazcev na zaslonu. Na določenih tiskalnikih pa lahko zaradi nekompatibilnosti gonilnikov s programom Adobe Acrobat Reader pri do sledečih napak:
Obe zgoraj omenjeni težavi rešimo tako, da v oknu, kjer je prikazan dokument v Acrobat Reader-ju kliknemo na ikono in prikažejo se nam nastavitve tiskanja, kot vidimo na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
Na temu mestu obkljukamo Print as image .
Sedaj potrdimo spremenjene nastavitvem in lahko natisnemo dokument.
Program Adobe Acrobat Reader predvsem rad blokira in tako onemogoči nadaljne prikazovanje dokumentov v formatu PDF.
V primeru, da se zgodi, da se dokumenti PDF ne dajo več odpreti odprite seznam programov (Windows Task Manager) in zaustavite proces Adobe Acrobat Reader DC (32 bit) (glej spodnjo sliko).
![]() | ||||
|
Program e-obračuni generira dokumente v formatu HTML, ki jih lahko natisnemo z brskalniki Internet Explorer 11.0.9600.18666 in brskalniki Mozilla/Firefox. Dokumente je možno natisniti tudi z brskalnikom Opera vendar ta podpore za izpis dokumentov z brskalnikom Opera ne zagotavljamo.
Pri tiskanju dokumentov iz brskalnika Internet Explorer priporočamo, da si v nastavitvah tiskanja nastavite izpis brez glave in noge strani. V nasprotnem primeru vam bi brskalnik avtomatsko na spodnjem delu strani izpisal tudi naslov internetne strani in datum ter uro izpisa.
Izpis glave in noge strani izklopimo v meniju
oz. .![]() | ||||
|
Kot je razvidno iz slike je potrebno izbrati "-Prazno-" Glava in Noga ter nato pritisnete .
Podobno, kot pri tiskanju iz brskalnika Internet Explorer tudi tukaj priporočamo, da si nastavite izpis brez glave in noge strani. To naredite tako, da v meniju
izberete opcijo .![]() | ||||
|
V brskalniku Mozilla je potrebno vse nastavitve postaviti na vrednost -blank-.
Google Cloud print je možno izbrati pod
, kjer si lahko nastavite tiskanje preko Google Cloud tiska oz. tiskalnikov, ki jih uporabljamo na Google Cloud print spletni aplikaciji.Potrebno je, da si na spletni strani uredimo Google račun [http://tinyurl.com/zd25573] v kolikor ga še nismo ustvarili v preteklosti.
v Google Cloud Print je potrebno imeti nastavljene tiskalnike za tisk. V kolikor si še to nismo uredili, si lahko kar po naslednjih navodilih [2.15].
Ta isti Google račun vnesemo v spodnjo masko pod
in izberete gumb .![]() | ||||
|
Izbira gumba nas preusmeri na izbiro google računa ali vpis Google računa, v kolikor nimamo shranjenih prijav na brskalniku.
![]() | ||||
|
Po vnosu našega Google računa, je potrebno dovoliti spletni aplikaciji e-racuni.com, da upravlja s tiskalniki shranjenimi na Google Cloud print.
![]() | ||||
|
Povezava spletne aplikacije e-racuni.com s Google Cloud printom je uspela in lahko zapremo okno.
![]() | ||||
|
Po uspešnih nastavitvah dobimo v naši spletni aplikaciji spodnjo masko, kjer si lahko izberemo privzeti tiskalnik za tisk dokumentov.
![]() | ||||
|
Za dodajanje tiskalnikov v Google Cloud Print spletne aplikacije, je potrebno imeti že ustvarjen Google račun in pa nameščen brskalnik Google Chrome.
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Izberemo gumb
.![]() | ||||
|
V meniju
in v meniju lahko uredimo nastavitve izhodne pošte na nivoju podjetja ali na nivoju uporabnika.Privzeto se za pošiljanje izhodne pošte uporablja privzeti SMTP strežnik in elektronska pošta se pošilja neposredno z e-mail naslovom pošiljatelja v glavi sporočila. Nastavitve izhodnega strežnika za pošiljanje elektronske pošte uporabimo v primeru, ko imamo elektronsko pošto na domeni oz. strežniku, ki ne dovoli pošiljanja elektronske pošte iz drugih SMTP strežnikov. V tem primeru gremo ali na nastavitve uporabnika (veljajo samo za uporabnika) ali na nastavitve podjetja (veljajo za vse uporabnike na podjetju) in odpre se nam naslednja stran:
![]() | ||||
|
![]() | V kolikor obkljukamo dodatno funkcijo "Izhodna sporočila se pošljejo iz naslova outbox@e-racuni.com. Naslov pošiljatelja se vstavi v polje "Reply-To" Lako vso elektronsko pošto pošiljamo tako, da se namesto pošiljatelja uporabi e-mail naslov outbox@e-racuni.com, v dodatno polje "Reply-To:" pa se bo avtomatsko vpisal vaš e-mail naslov. To pomeni, da ko bo prejemnik sporočila odgovarjal na vaš mail se ta ne bo poslal na outbox@e-racuni.com temveč na vaš pravi e-mail naslov. Na tak način lahko za pošiljanje elektronske pošte še vedno uporabljate privzeti strežnik SMTP. |
V nastavitvah imamo razen privzetega načina pošiljanja, dve dodatni možnosti za nastavitev pošiljanja elektronske pošte iz programa:
1. Vaša elektronska pošta se pošilja preko vašega SMTP strežnika. V primeru te izbire morate vnesti naslov vašega SMTP strežnika, ki mora dovoliti pošiljanje elektronske pošte iz IP naslovov strežnikov e-racuni.com (kontaktirajte podporo). Namesto omejitve na IP naslov lahko vnesete tudi uporabniško ime in geslo za vaš poštni predal tako, da se bo program pred pošiljanjem elektronske pošte prijavil v strežnik SMTP. Vnos številke porta ni obvezen, vnesite samo v primeru ne-standardnih portov. Če želite, da se povezava vzpostavi preko šifriranega protokola SSL, potem pred naslovom strežnika vnestite besedilo ssl:, primer ssl:smtp.moja-domena.si oz. za TLS protokol primer: tls:smtp.moja-domena.si.
Na spustnem seznamu lahko izberemo našega ponudnika e-pošte, kot je prikazano na spodnji sliki:
![]() |
Ko smo izbrali našega ponudnika, če je ta na voljo, se bodo podatki o SMTP strežniku in portu samodejno izpolnili po prednastavljenih nastavitvah. Potrebujemo pa še sami vnesti uporabniško ime in geslo za naš poštni predal:
![]() |
V spodnjih povezavah opisani najbolj pogosti primeri uporabe lastnega SMTP strežnika:
2. Uporabljate Gmail poštni odjemalec in se vaša izhodna pošta pošilja preko nastavitev za Gmail tako, da našo spletno aplikacijo povežemo z Gmail računov. Več s klikom tukaj [2.16.3].
V kolikor je naš poštni odjemalec Yahoo si uredimo pod
naslednje nastavitve SMTP strežnika:Naslov strežnika: | ssl:smtp.mail.yahoo.com |
Port: | 465 |
Up. ime: | vaš email naslov na yahoo mailu, npr. test.eracuni@yahoo.com |
Geslo: | vaše aktivno geslo za prijavo v yahoo mail |
Poleg zgornjih nastavitev v našem programu pa je potrebno v yahoo mailu še dodatno vklopiti dostop za druge aplikacije. To naredimo na naslednji način:
Prijavimo se v yahoo mail preko spletnega brskalnika, na naslovu mail.yahoo.com. Ko smo prijavljeni je potrebno odpreti naslednjo povezavo:https://login.yahoo.com/account/security#other-apps in vključiti opcijo "Allow apps that use less secure sign in", kot kaže spodnja slika:
Nato bomo prejeli potrditveni email, da smo to storitev vključili in s tem bo pošiljanje iz našega sistema omogočeno.
V kolikor je naš poštni odjemalec Gmail si uredimo pod
naslednje nastavitve SMTP strežnika:Naslov strežnika: | ssl:smtp.gmail.com |
Port: | 465 |
Up. ime: | vaš email naslov na google mailu, npr. test.eracuni@gmail.com |
Geslo: | vaše aktivno geslo za prijavo v google mail |
![]() | Nastavitve smtp strežnika za gmail in yahoo mail zahtevajo še dodatne nastavitve opisane na primeru v nadaljevanju! |
Poleg zgornjih nastavitev v našem programu je potrebno v gmailu še dodatno vklopiti dostop za druge aplikacije. To naredimo na naslednji način:
Prijavimo se v gmail preko spletnega brskalnika, na naslovu mail.google.com. Ko smo prijavljeni je potrebno odpreti naslednjo povezavo:
https://www.google.com/settings/security/lesssecureapps in izbrati opcijo "Turn on", kot kaže spodnja slika:
Nato bomo prejeli potrditveni email, da smo to storitev vključili in s tem bo pošiljanje iz našega sistema omogočeno.
![]() | V vašem poštem predalu Gmail, je potrebno nastaviti v "Nastavitve -> Posredovanje in POP/IMAP -> Prenos POP", da POP omgoči za vso pošto. |
![]() | ||||
|
V kolikor uporabljamo Gmail naslov za pošiljanje izhodne pošte iz sistema e-racuni.com, si lahko naš račun kar samodejno povežemo z e-racuni.com.
To lahko uredimo pod:
Povezavo si uredimo po naslednjih korakih:
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Sedaj imamo povezavo z Gmail računom urejeno in jo lahko naknadno prekličemo. Uspešno urejana povezava je vidna na naslednji način:
![]() | ||||
|
Program računovodskim servisom omogoča, da lahko z enim uporabniškim imenom vodijo podatke za več podjetij. Uporabniki, ki imajo privilegij za dostop do podatkov več podjetij, imajo v zgornjem desnem vogalu okna možnost hitre izbire trenutnega podjetja.
![]() | ||||
|
S preklopom na drugo podjetje se odpre novo okno s podatki izbranega podjetja. Po odjavi iz programa se uporabnik avtomatsko odjavi iz vseh podjetij.
Na posameznem dokumentu si lahko zabeležimo oz. pripišemo beležke (sticky notes) za potrebe interne komunikacije med uporabniki programa e-racuni znotraj našega podjetja.
V orodni vrstici dokumenta je na voljo ikona za vnos nove beležke:
![]() | ||||
|
Odpre se nam polje za vnos besedila naše interne beležke na trenutnem dokumentu:
![]() | ||||
|
Beležka se nam prikaže v desnem spodnjem kotu, ki jo lahko odpremo tako, da kliknemo nanjo:
![]() | ||||
|
Posamezne beležke ni mogoče spreminjati oz. urejati ali dokončno pobrisati, lahko pa jo skrijemo. Skrijemo jo tako, da kliknemo na X za brisanje oz. skrivanje, kot kaže slika:
![]() | ||||
|
Ko smo beležko pobrisali oz. skrili, jo lahko ponovno prikažemo tako, da kliknemo na eni od obstoječih beležk na gumb za prikaz skritih beležk:
![]() | ||||
|
Skrite beležke so od ostalih ločene z barvo ozadja saj so prikazane s sivim ozadjem, kot kaže slika:
![]() | ||||
|
Na dokumentu so privzeto vidne največ tri beležke.
Če bomo na dokument dodali več, kot tri beležke, se bodo vse nadaljne shranile v skupino beležk, kot je vidno na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
V kolikor bi kasneje želeli videti tudi preostale beležke iz skupine shranjenih beležk, kliknemo na skupino za prikaz le teh:
![]() | ||||
|
![]() | Beležki lahko določimo tudi višji ali nižji nivo dostopa do podatkov odvisno do tega komu je namenjena oz. kateri izmed uporabnikov lahko le to tudi vidijo |
![]() | ||||
|
![]() | Uporabnik lahko vidi le tiste beležke, ki so na istem ali nižjem nivoju dostopa do podatkov, kot je uporabnik sam |
Kako se nivo dostopa določi na uporabniku pa je opisano v poglavju Dodeljevanje nivoja dostopa na uporabniku [19.7.1.3]
Poglavje opisuje standardne postopke priprave izpisov v programu.
Zagon paketnih obdelav je dostopen preko menija
. Tukaj imate drevesno strukturo vseh poročil v programu:![]() | ||||
|
Zgoraj na sliki imate prikazan tudi iskalnik, kamor vpišete niz iskanja (ni potrebno, da je celota, dovolj je beseda) in poiščete ustrezno poročilo.
![]() | ||||
|
Na sliki spodaj je prikazana vnosno masko s kriteriji, ki jih moramo vnesti pred pripravo poročila. Po vnosu kriterijev se poročilo zažene in dobimo rezultat v izbranem zapisu (PDF, MS Word, RTF...).
![]() | ||||
|
V kolikor izberemo zavihek "Končana poročila", dobimo pogled vseh zaključenih poročil za izbrano vrsto poročila.
![]() | ||||
|
HelpDesk programa e-računi [http://www.e-racuni.com] je poseben modul namenjen komunikaciji med skrbniki sistema e-računi [http://www.e-racuni.com] ter uporabniki.
HelpDesk lahko uporabljate za posredovanje sporočil o napakah v programu, za postavljanje vprašanj o delovanju programa ter za sporočanje predlogov za izboljšave v programu e-računi [http://www.e-racuni.com].
Če primerjamo sporočanje preko telefona s HelpDesk-om hitro ugotovimo naslednje prednosti uporabe HelpDesk-a:
In zakaj je HelpDesk boljši od e-maila?
Modul prodaje je namenjen izdajanju računov, predračunov/ponudb, avansnih računov in dobropisov.
Poleg običajnega ročnega izdajanja računov je omogočeno tudi avtomatsko masovno fakturiranje na podlagi periodičnih obračunov, prav tako pa je modul integriran z ostalimi moduli programa ter tako omogoča dodatne možnosti prefakturiranja stroškov in izstavljanja dokumentov na podlagi pogodb, dobavnic, ponudb ali turističnih rezervacij.
Posebej za ponudnike internetnih storitev je koristna možnost avtomatskega uvoza in knjiženja računov, ki so izdani v sistemu Mobitel Moneta. Modul za izdajanje računov poleg tega nudi tudi več možnosti izpisa izdanih računov, kakor tudi različna poročila prodaje.
Modul za izdajanje računov tako nudi naslednje funkcije:
Pred začetkom uporabe modula Računi vam priporočamo, da na hitro preletite naslednje točke ter si v kolikor je to potrebno z uporabo nastavitev prilagodite delovanje programa.
V primeru težav pri določanju izgleda izdanih dokumentov nam pošljite sporočilo v HelpDesk-u [2.20] in naši vzdrževalci vam bodo z veseljem pomagali pri spoznavanju uporabe programa.
Preden izstavite prvi izdani dokument v programu je treba v podatkih o podjetju v meniju
nastaviti ali ste davčni zavezanec za DDV ali ne oz. ste morebiti le ddv zavezanec v EU. Na podlagi te nastavitve se bodo v programu ustrezno izstavljali računi, ki se bodo ali pa ne bodo obračunavali za namene DDV-ja.![]() | ||||
|
Kadar sredi tekočega poslovanja preidete iz davčnega nezavezanca v zavezanca za DDV morate biti pozorni na to, da na ustrezni datum prehoda spremenite zgoraj omenjeno nastavitev, da ste davčni zavezanec za DDV.
Do datuma prehoda tako izstavljate račune, ki se ne bodo obračunavali za namene DDV, po tej spremembi pa boste izstavljali račune, ki se bodo obračunavali za namene DDV.
Pogosto se zgodi, da uporabnik prepozno ugotovi ali celo pozabi pravočasno spremeniti to nastavitev in posledično še naprej izstavlja račune, ki ne bodo obračunani za namene DDV.
Recimo, da ste z dnem 15.10.2019 prešli iz davčnega nezavezanca za DDV v zavezanca za DDV in ste pozabili na dan 15.10.2019 spremeniti nastavitev v podatkih o podjetju, da ste zavezanec za DDV. Vsi izdani računi po 15.10.2019 posledično ne bodo obračunani za namene DDV, kar pa seveda ni prav in boste v prekršku.
V takšnem primeru ne smete kar spremeniti zgoraj omenjeno nastavitev, da ste davčni zavezanec za DDV ampak je potrebno v podatkih o podjetju nastaviti oz. pustiti status, da niste davčni zavezanec za DDV in za vse izstavljene račune po 15.10.2019 izstaviti dobropis. Šele nato spremenite status iz davčnega nezavezanca v zavezanca za DDV ter ponovno izstavite te račune tako, da bodo obračunani za namene DDV-ja.
![]() | Ko smo spremenili nastavitev iz nezavezanca v zavezanca za ddv ali obratno je treba torej dodatno preveriti še naslednje:
|
Če kliknemo na zavihek
se prikaže stran Izdani računi - pregled in iskanje, kot je prikazana na spodnji sliki.![]() | ||||
|
Omenjena stran nam omogoča iskanje izdanih računov po različnih kriterijih, prikaz seznama izdanih računov, dodajanje, tiskanje, kopiranje ter brisanje računov in sicer: po številki dokumenta, kupcu, Datumu dokumenta od - do in po Statusu dokumenta. Ob prvi prijavi oz. kliku na omenjeno stran se nam prikažejo vsi izdani računi. Prikaz omejimo z izbiro enega od omenjenih parametrov. Npr. če želimo prikaz samo izdanih računov v okencu status izberemo ustrezen status "izstavljen dokument" ter kliknemo na gumb
.Na tej strani so na voljo naslednje funkcionalnosti:
Vnos novega računa: Nov račun dodamo tako, da kliknemo na gumb
!Kopiranje: Nov račun lahko ustvarimo tudi tako, da skopiramo obstoječi račun ter nato ta nov račun ustrezno popravimo oz. spremenimo. Kopiramo tako, da v vrstici ob ustreznem računu kliknemo na gumb .
Tiskanje: Račun natisnemo tako, da kliknemo na ikono (slikico) tiskalnika , ki se nahaja v isti vrstici kot številka računa.
Brisanje: Račun brišemo tako, da kliknemo na ikono , ki se nahaja v isti vrstici kot številka računa, ki ga želimo izbrisati.
Prikaz seštevka izbranih dokumentov: Vsoto zneskov izbranih dokumentov lahko prikažemo tako, da poklikamo vrstice z dokumenti in kliknemo na gumb . Po kliku na ta gumb, se bo odprlo novo okno z rekapitulacijo izbranih vrstic oz. dokumentov. Kako to storimo, je opisano tukaj [3.34].
Dodatne možnosti: Pregled računov omogoča dodatne akcije nad prikazanimi izdanimi računi oz. dokumenti. Na sliki spodaj je prikazan izgled menija, ki se odpre ob kliku na gumb
.
|
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na tej strani
Enter | Iskanje |
Insert | Vnos novega izdanega računa |
Shift+Insert | Računovodski vnos računa |
Ko izdajamo račun, ponudbo, dobropis ali drug dokument, se v programu vedno uporablja standardna vnosna maska, ki ima v splošnem naslednji izgled:
|
Vnosno masko lahko razdelimo na 5 glavnih področij vnosa podatkov:
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na tej strani
F9 | Izstavitev dokumenta |
Enter | Dodajanje artikla na račun (AJAX forma) |
Ctrl+Enter | Dodajanje artikla na račun (nova stran z vsemi artikli, cenami, stanji zalog itd.) |
Insert | Dodajanje postavke na račun |
Esc | Izhod iz vnosa, dodajanja postav ter artiklov |
V meniju
na strani Izdani računi-pregled in iskanje s klikom na gumb odpremo masko za vnos novega računa:![]() | ||||
|
Kliknimo na gumb
v zgornjem desnem kotu, nad datumi računa in pred nami je naslednja stran, na kateri lahko vnesemo podatke za glavo računa.![]() | ||||
|
Kraj | Obvezno moramo vpisati kraj, ki bo viden v glavi računa. Kraj izstavitve lahko vpišemo privzeto pod | .
Datum računa | Obvezen je tudi datum računa, zato ga vpišemo. NASVET!S klikom na ![]() |
Zapadlost | V prvi okvirček vpišemo št. dni na podlagi česar se izračuna datum zapadlosti. |
Dobava/Storitev (od)-(do) | Vpišemo datum dobave oz. opravljene storitve. |
Denarna valuta | S klikom na ![]() |
Naročilnica | Vpišemo oznako naročilnice. |
Dobavnica | Vpišemo oznako dobavnice. |
Način dostave | Način dostave, v kolikor obstaja. |
Pogodba | Vnos št. pogodbe. |
Vrsta prodaje (DDV) | S klikom na ![]() |
Način plačila | S klikom na ![]() |
Stroškovno mesto | Izbira stroškovnega mesta v kombiniranem oknu s klikom na ![]() |
Polsovna enota | V kolikor jih je na voljo več, se nam nastavi privzeta, s klikom na ![]() |
Davčna knjiga | V primeru, da račune številčimo po davčnih knjigah v padajočem meniju izberemo davčno knjigo. V nasprotnem primeru, se to polje ne prikaže. |
Jezikovna varianta | Vpišemo ustrezen jezik oz. ga izberemo s klikom na ![]() |
Predloga za tiskanje v obliki RTF/PDF | V padajočem meniju izberemo predlogo na katero bomo natisnili račun, v kolikor imamo pred tem že vnešeno katero predlogo. V nasprotnemu primeru, se nam možnost ne pokaže. |
Skladišče | Izberemo skladišče iz padajočega menija. |
Tip računa | Izberemo ustrezen tip računa - ali gre za veleprodajni račun ali maloprodajni. Privzeto, se nam nastavi tip računa glede na tip nastavljen na skladišču. |
Ponavljanje računa | V kolikor želimo vključiti račun med ponavljajoče račune, mu tukaj določimo ponavljanje. |
Vpišite besedilo, ki se bo izpisalo na dnu dokumenta | V prazen prostor vpišemo besedilo, za katerega želimo, da se izpiše na dnu dokumenta. |
Ko smo nastavili podatke za glavo računa in jih shranili, kliknemo na gumb
in odpre se nam nslednja maska za vnos podatkov za postavko.![]() | ||||
|
Vrsta blaga-storitev | V prazen prostor vpišemo za katero vrsto blaga oz. za katero storitev gre. |
Cena brez DDV/Maloprodajna cena z DDV | Vnesemo ceno brez DDV/ceno z DDV v prvi okvirček, v drugem pa s klikom na ![]() |
Količina | Vpišemo ustrezno količino. |
Enota mere | S klikom na ![]() |
Popust % | Privzeta izbira je 0,00. Če je popust, potem vpišemo ustrezno stopnjo. |
Stopnja DDV | Privzeta izbira je 22%, s klikom na ![]() |
Vrsta prodaje(DDV) | Pomembno za obračun DDV. V kateri stolpec v obračunu DDV, se bo vpisala vrednost. V kolikor se izbor ne potrdi ostaja izbrana vrsta prodaje Obdavčen promet blaga in storitev v Sloveniji. |
Stroškovno mesto | Lahko izbermo stroškovno mesto, na katerega vežemo postavko. V kolikor stroškovnih mest ne uporabljamo, se možnost ne ponudi. |
S klikom na gumb
potrdimo vnos podatkov in pred nami je vnosna maska računa oz. izdanega dokumenta, ki ima v splošnem naslednji izgled:![]() | ||||
|
Račun je potrebno shraniti s klikom na gumb Shrani, ki utripa tako dolgo, dokler tega ne storimo.
S klikom na gumb
pridemo na stran Dodajanje artiklov na račun, kjer lahko izberemo željeni artikel in ga avtomatsko dodamo na račun tako, da kliknemo na gumb zraven šifre artikla (1). Artikel se bo premaknil v zgornjo tabelo, kjer lahko artikel spreminjamo tako, da kliknemo na opis artikla (2), kar lepo vidimo na spodnji sliki:![]() | ||||
|
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate pri dodajanju artiklov na račun:
Enter | Dodajanje artiklov brez spreminjanja podatkov artikla(prvo je potrebno klikniti na vrstico artikla) |
Shift+Enter | Dodajanje in spreminjanje podatkov artikla |
Esc | Vrnemo se nazaj na dokument |
Ko smo kliknili na opis artikla, se odpre novo okno, kjer lahko spreminjamo podatke o artiklu:
![]() | ||||
|
Pri urejanju nabavne in prodajne cene imamo tudi samodejno omejitev, ki nam ne omogoča, da prodamo artikel ceneje, kot je nabavna cena. To vidimo na sliki spodaj.
Na račun se vrnemo s klikom na gumb S tem smo artikel avtomatsko prenesli na račun:
S klikom na gumb
pa se nam odpre naslednja stran:Račun je tako pripravljen za knjiženje.
V kolikor smo zavezanci za DDV [3.2], smo dolžni poročati v obračun DDV [11] bodisi mesečno ali tromesečno. Za vsak izdani dokument je potrebno določiti vrsto prodaje. Glede na to vrsto prodaje se nato izdani dokumenti pravilno zavedejo v obračun DDV, ko nastane obveznost za poročanje.
Vrsto prodaje si nastavimo lahko za vsako postavko posebej:
![]() | ||||
|
ali za celotni dokument:
![]() | ||||
|
![]() | V kolikor nastavljamo enotno vrsto prodaje na nivoju dokumenta, je potrebno obkljukati Ponastavi vrsto prodaje na vseh postavkah. |
Vrste prodaje za DDV katere imamo na voljo in primer v kateremu primeru vrsto prodaje uporabimo:
![]() | ||||
|
Obdavčen promet blaga in storitev v Sloveniji | Uporablja se za prodajo blaga in storitev, ki jo davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo. V temu primeru uporabljamo 5%, 9,5% ali 22% DDV stopnjo.V obrazcu DDV-O se zavede v polje 11. DDV pa se zavede bodisi v 21, 22 ali 22a (glede na izbrano stopnjo DDV) |
Oproščen promet - dobava blaga znotraj EU | Uporablja se za dobavo blaga v druge države članice Evropske unije. Vrsta oprostitve je vezana na rekapitulacijsko poročilo. V obrazcu DDV-O se zavede v polje 12. |
Oproščen promet - dobava blaga znotraj EU po carinskih postopkih 42 in 63 | Uporablja se za prodajo blaga v države članice, kjer je potrebno uveljavljati carinske postopke po postopku 42 ali postopku 63. Vrsta oprostitve je vezana na rekapitulacijsko poročilo. V obrazcu DDV-O se zavede v polje 12. |
Oproščen promet - tristranske dobave blaga znotraj EU | Uporablja se za dobave blaga tristranskih poslov (primer: naročnik je podjetje v članici EU X in plačnik je podjetje v članici EU Y). Vrsta oprostitve je vezana na rekapitulacijsko poročilo. V obrazcu DDV-O se zavede v polje 12. |
Oproščen promet - storitve v EU, od katerih plača DDV prejemnik | Uporablja se za zaračunavanje storitve kupcu v državo članico Evropske unije. Vrsta oprostitve je vezana na rekapitulacijsko poročilo. V obrazcu DDV-O se zavede v polje 12. |
Oproščen promet - dobava blaga znotraj EU po skladiščenju na odpoklic | Uporablja se za prodajo blaga, katero je bilo skladiščeno na odpoklic (Blago je bilo posredovano iz skladišča države članice Evropske unije v skladišče druge države članice Evropske unije). Vrsta oprostitve je vezana na rekapitulacijsko poročilo. V obrazcu DDV-O se zavede v polje 12. |
Oproščen promet - izvoz blaga izven EU | Uporablja se za prodajo blaga iz Slovenije v tretje države. V obrazcu DDV-O se zavede v polje 11. |
Oproščen promet - s pravico do odbitka vstopnega DDV | Uporablja se za prodajo po 42. členu, ki se je v celoti uporabljalo za namene oproščenih dejavnosti oziroma transakcij (primer: bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba, zdravstvena oskrba, socialno varstvene storitve, storitve varstva otrok in mladostnikov ter dobava blaga in storitev...). V obrazcu DDV-O se zavede v polje 11. |
Oproščen promet - brez pravice do odbitka vstopnega DDV | Uporablja se za prodajo po 66. členu, kjer zavezanec nima pravice do odbitka DDV (primer: prodaja plovil, zrakoplovov, osebnih avtomobilov, stroškov reprezentance in stroškov prehrane). V obrazcu DDV-O se zavede v polje 15. |
Neobdavčljiv promet s pravico do odbitka vstopnega DDV (prometi izven SLO) | Uporablja se za promete iz Slovenije v tretje države. Ne gre v obrazec DDV-O ampak se v evidenci izdanih računov zavede v polje 23. |
Neobdavčen promet - ne gre v DDV evidence | Uporablja se za prodajo prometa, kateri ni last prihodka podjetja (prodaja preko posrednika). Ne gre v obrazec DDV-O, niti v evidence izdanih računov. |
Neobdavčen promet - dobava blaga zunaj Unije (tretje države) | Uporablja se za dobavo blaga v tretje države, pri čemer se blago giblje le znotraj tretje države. Vrsta prodaje ni predmet davčnega potrjevanja. |
Dobava blaga in storitev v SLO, DDV obračuna prejemnik | Uporablja se za dobavo blaga in storitev v Slovenijo po 76.a členu. V obrazcu DDV-O se zavede v polje 11a. DDV pa se zavede bodisi v 21, 22 ali 22a (glede na izbrano stopnjo DDV) |
Posebna ureditev za rabljeno blago | Uporablja se za prodajo rabljenega blaga, kjer je davčna osnova razlika v ceni, ki jo doseže preprodajalec, zmanjšana za DDV, ki se nanaša na razliko v ceni. Razlika v ceni je razlika med prodajno ceno, ki jo zaračuna preprodajalec za navedeno blago in nabavno ceno. V obrazcu DDV-O se zavede v polje 11. |
Posebna ureditev za rabljeno blago - oproščen promet | Uporablja se, kadar se prodaja rabljeno blago, ki se izvaža in so izpolnjeni pogoji iz 31. člena ZDDV je promet naštetih vrst blaga (blago iz prvega odstavka 48. člena ZDDV) oproščen plačila DDV. V obrazcu DDV-O se zavede v polje 11. |
V kolikor imamo zakupljen modul:1. Fakturiranje in obračun DDV po tujih davčnih stopnjah (prodaja na daljavo, montaža v tujini) ali2. Obračun DDV po posebni ureditvi za elektronske storitve v EU
imamo na voljo še dodatne vrste prodaje (DDV), katere se uporablja za obračun tujega DDV:
![]() | ||||
|
Oproščen promet - montaža v EU (obračun tujega DDV) | Uporablja se za prodaja storitev na nepremičnini v Evropski uniji. |
Oproščen promet - prodaja blaga na daljavo (obračun tujega DDV) | Uporablja se za internetno trgovino, ki preko pošte pošilja/prodaja artikle v drugi državi, kjer je zavezanec registriran za DDV. To pomeni, da je promet oproščen v SLO ampak se zaračunava tuji DDV. |
Prodaja elektronskih storitev v drugih članicah EU (obračun tujega DDV) | Uporablja se za prodajo telekomunikacijskih storitev, storitev radijskega oddajanja ter elektronskih storitev. Davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti ureditev poročanja MOSS. |
Program omogoča uporabniku izdajanje računov po tujih davčnih stopnjah.
Osnovni pogoj, da uporabnik lahko izstavi račun z obračunanim tujim davkom je ta, da se v nastavitvah podjetja v meniju
Ko se v tem meniju doda ID za DDV podjetja v drugi državi nam bo program omogočil izbiro ustrezne vrste prodaje za obračun tujega davka na izdanem računu.
Postopek za izdajo takšnega računa je enak, kot je opisano v poglavju za Vnos oz. spreminjanje izdanega računa [3.5], razlika je le v tem, da v kolikor želimo izdati račun po tuji davčni stopnji moramo na računu izbrati ustrezno vrsto prodaje, kot kaže slika:
Za vnos ali spreminjanje podatkov o kupcu (naziv, naslov, ID št.) na izdanem dokumentu moramo najprej izbrati ali pričeti z vnosom izdanega dokumenta. Prikaže se predogled izdanega dokumenta.
![]() | ||||
|
Vnos podatkov o kupcu pričnemo tako, da kliknemo na gumb
v zgornjem levem delu računa oz., kot je le-to prikazano na sliki:.
Odpre se nam stran za vnos podatkov o kupcu, kjer lahko vpišemo naziv in naslov poslovnega partnerja tako, kot naj se ti podatki izpišejo na izdanem dokumentu.
![]() | ||||
|
ID št. za DDV | S klikom na ikono lupe ![]() ![]() |
Zavezanec za DDV | Če je kupec zavezanec za DDV, to označimo s ![]() |
Naziv kupca | Vpišemo naziv kupca ali pa ga s klikom na lupo ![]() |
Naziv dodatno | Če naziva kupca nismo mogli v celoti vpisati v zgornje polje, tukaj vpišemo manjkajoči del naziva. |
Ulica | Vpišemo naslov kupca. |
Poštna št./Kraj | Vpišemo poštno številko in računalnik nam avtomatsko izpiše tudi kraj s to poštno številko. |
Država | S klikom na ![]() |
S klikom na gumb
potrdimo vnos podatkov.Hiter vnos kupca
Kupca je možno hitreje vnesti na način, da ga enostavno izberete iz seznama s klikom na povezavo (kliknite tukaj za izbor poslovneag partnerja...) kot to kaže spodnja slika:
![]() | ||||
|
S klikom na to povezavo se nam odpre polje v katerega lahko vnesemo delni naziv partnerja, ki ga nato samo izberemo iz seznama, kot npr. na tej sliki:
![]() | ||||
|
Ko smo kupca izbrali potrdimo vnos s tipko Enter in podatki o kupcu se nam izpolnijo, kot lahko vidimo na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
Ko smo račun izstavili ga lahko označimo kot plačanega s klikom na gumb
in izberemo možnost Označi račun kot plačan kot je to lepo vidno na spodnji sliki:![]() | ||||
|
V primeru, da je stranka le delno plačala račun pa to označimo s klikom na gumb
in izberemo možnost Zabeleži plačilo računa kot vidimo na spodnji sliki:![]() | ||||
|
Odpre se nam maska za vnos delnega plačila računa, ki izgleda takole:
![]() | ||||
|
Vnos potrdimo s klikom na gumb
Račun je sedaj delno plačan, kar vidimo tudi na računu:
![]() | ||||
|
Vnos plačila računa ob izstavitvi računa
V primeru, ko je treba čimhitreje izstaviti račun plačan z gotovino ali s kartico lahko s klikom na gumb
ali v istem koraku nastavimo način plačila in račun tudi izstavimo.![]() | ||||
|
S klikom na enega od teh gumbov se nam odpre maska, kjer lahko hitro določimo zneske prejetih plačil po različnih načinih plačila.
![]() | ||||
|
V kolikor imate večino računov plačanih z gotovino ali karticami, si lahko nastavite tudi avtomatizem, ki vam ob izstavitvi računa (preko teh dveh gumbov) avtomatsko izda blagajniški prejemek. Navodila za to nastavitev najdete na tej strani [8.7].
V modulu
si lahko izberete privzeti način plačila, kar se navezuje na vse izdane račune v programu - kot privzeto plačilo.Prikaz spodaj na sliki:
![]() | ||||
|
V stolpcu "Izbira" si lahko s kljukico označite ali boste uporabljali plačilo v programu (ali ga želite imeti na seznamu plačilnih sredsev) ali ne.
V stolpcu "Račun smatraj kot plačan" lahko s kljukico označite ali se naj račun avtomatsko smatra kot plačan za to vrsto plačila.
Na izdanem računu lahko, v kolikor le ta še ni knjižen, vnesemo zneske obročnih plačil in datume zapadlosti le teh.
Ko smo račun ustvarili, se nam pod zneskom za plačilo pojavi možnost vnosa obročnih plačil in datumov zapadlosti posameznih obrokov:
![]() | ||||
|
Po kliku na povezavo (glej zgornjo sliko) se nam odpre maska za vnos števila obrokov:
![]() | ||||
|
Po izbiri števila obrokov nam program znesek za plačilo računa razdeli na izbrano število enakomerno porazdeljenih zneskov obročnih plačil za katere lahko določimo še datum zapadlosti. V kolikor se zneski obročnih plačil ne ujemajo s skupnim zneskom za plačilo računa nas program na to tudi opozori:
![]() | ||||
|
![]() | Znesek posameznega obroka lahko tudi ročno popravimo oz. spremenimo. |
Program ne dovoli potrditi podatkov, dokler ne vpišemo pravilnih zneskov.
Ko smo ustrezno vnesli in potrdili obročna plačila se nam pod zneskom za plačilo računa ti tudi izpišejo:
![]() | ||||
|
![]() | Račun shranimo in izstavimo. |
Obročna plačila se upoštevajo tudi pri knjiženju računa.S klikom na gumb
se nam kreira temeljnica na kateri bo za terjatev več knjižb s postavkami za vsak posamičen obrok s svojo zapadlostjo:![]() | ||||
|
Rumeni kvadrat nas opozarja, da izdani račun še ni knjižen, rdeč kvadrat v stolpcu "Za plačilo" pa nas opomni, da je še delno ali v celoti neplačan.
![]() | ||||
|
S klikom na gumb
izberemo , kot nam to kaže slika:Po zagonu knjiženja, se nam pokaže seznam izdanih računov, ki se bodo knjižili:
![]() | ||||
|
V seznamu, ki ga prikazuje zgornja slika označimo katere račune bomo knjižili.S klikom na gumb nas opozarja, da moramo temeljnico shraniti v glavno knjigo in tako so izdani računi poknjiženi.
![]() | ||||
|
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljamo na knjiženju izdanih računov:
Enter ali Insert | Dodajanje nove knjižbe |
Esc | Izhod iz knjiženja |
Ko izberemo meni
se nam odpre prva stran tega modula.![]() | ||||
|
Pregled in iskanje skozi celoten program potekata enako. Podrobnejši opis si lahko pogledamo na strani Pregled in iskanje dokumentov [2.8]
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na pregledu in iskanju ponudb:
Enter | Iskanje |
Inster | Vnos nove ponudbe |
Barvni statusi ponudb:'
V stolpcu "Št. dok." imamo različne barve polj, ki pomenijo sledeče:
Rdeča | Odprta ponudba, ki še nima veze na dokument. |
Rumena | Ponudba, ki je bila delno obračunana. |
Zelena | Ponudba, ki je v celoti obračunana |
S klikom na gumb
se nam odpre naslednja stran:![]() | ||||
|
S klikom na gumb
kot lahko vidimo zgoraj na sliki, se nam odpre stran, kjer lahko vnesemo podatke o kupcu oz. partnerju, ki se bodo kasneje izpisali v glavi računa. Podrobnejša navodila za vnos kupca oz. partnerja lahko najdemo na strani Vnos podatkov o kupcu oz. partnerju [3.10].Za vnos podatkov za glavo izdane ponudbe glejmo stran Vnos podatkov za glavo izdane ponudbe [3.16].
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na vnosu oz. urejanju ponudbe:
F9 | Izstavitev dokumenta |
Enter | Dodajanje artikla na ponudbo (AJAX forma) |
Ctrl+Enter | Dodajanje artikla na ponudbo(nova stran z vsemi artikli, cenami, stanji zalog itd.) |
Inster | Dodajanje postavke na ponudbo |
Esc | Izhod iz vnosa, dodajanja postav ter artiklov |
![]() | Če želimo spremeniti ime dokumenta iz ponudbe v predračun, lahko to storimo v meniju |
Ko bomo kliknili na gumb
, se nam bo odprla stran, kjer bomo lahko vnesli podatke za glavo izdane ponudbe:![]() | ||||
|
Kraj | Obvezno moramo vpisati kraj, ki bo viden v glavi ponudbe. Kraj se lahko privzeto vpiše pod | .
Datum ponudbe | Obvezen je tudi datum ponudbe, zato ga vpišemo. NASVET!S klikom na ![]() |
Dokument velja do | V okvirček vpišemo datum, do katerega velja ponudba oz. dokument. |
Dobava/izvedba do dne | Datum do kdaj bvo predvideno izvedena dobava. |
Denarna valuta | S klikom na ![]() |
Naročilnica | Vpišemo oznako naročilnice. |
Način dostave | Vpišemo način dostave. |
Vrsta prodaje (DDV) | S klikom na ![]() |
Način plačila | S klikom na ![]() |
Stroškovno mesto | Stroškovno mesto izberemo iz seznama s klikom na ![]() |
Jezikovna varianta | Vpišemo ustrezen jezik oz. ga izberemo s klikom na ![]() |
Za izpis uporabi predlogo | V padajočem meniju izberemo predlogo na katero bomo natisnili račun, v kolikor imamo pred tem že vnešeno katero predlogo. |
TRR | Izberemo TRR iz padajočega menija. |
Skladišče | Izberemo skladišče iz padajočega menija. |
Tip računa | Izberemo ustrezen tip računa - ali gre za veleprodajni račun ali maloprodajni. |
Vpišite besedilo, ki se bo izpisalo na dnu dokumenta | V prazen prostor vpišemo besedilo, za katerega želimo, da se izpiše na dnu dokumenta. |
Vnos podatkov potrdimo s klikom na gumb
.S klikom na gumb
pridemo na stran "Prodajni artikli-pregled in iskanje", kjer lahko izberemo željeni artikel in ga avtomatsko dodamo na našo ponudbo tako da kliknemo na aktivno povezavo. Podrobnejša navodila za vnos artikla najdemo na strani Vnos/Spreminjanje izdanih računov [3.5].Če kliknemo na gumb
se nam odpre stran, kjer lahko vnesemo manjkajoče postavke:![]() | ||||
|
Vrsta blaga-storitev | V prazen prostor vpišemo, za katero vrsto blaga oz. za katero storitev gre. |
Cena brez DDV | Vnesemo ceno brez DDV v prvi okvirček, v drugem pa s klikom na ![]() |
Stopnja DDV | Privzeta izbira je 20%, s klikom na ![]() |
Količina | Vpišemo ustrezno količino. |
Enota mere | S klikom na ![]() |
Popust % | Privzeta izbira je 0,00. Če je popust, potem vpišemo ustrezno stopnjo. |
S klikom na gumb
potrdimo vnos postavk in prikaže se nam dopolnjena vnosna maska računa.S klikom na gumb
odpremo naslednjo stran:![]() | ||||
|
Klik na gumb
nam odpre račun, ki se nanaša na to ponudbo. Če kliknemo na aktivno povezavo, kot nam kaže slika, lahko vidimo ustrezno ponudbo, na katero se nanaša ta račun.![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Pri podatkih o kupcu lahko s klikom na ikono preidemo v šifrant partnerjev na podatke o kupcu.
Ko izberemo meni
se nam odpre stran z izdanimi dobropisi:Pregled in iskanje skozi celoten program potekata enako. Podrobnejši opis si lahko pogledamo na strani Pregled in iskanje dokumentov [2.8]
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na pregledu in iskanju dobropisov:
Enter | Iskanje |
Inster | Vnos novega izdanega avansnega računa |
Ko kliknemo na gumb
, se nam odpre naslednja stran:Če želimo vnesti podatke o kupcu oz. partnerju, izberemo gumb
. S klikom na ta gumb se nam odpre stran, kjer lahko vnesemo podatke o kupcu oz. partnerju, ki se bodo kasneje izpisali v glavi računa. Podrobnejša navodila za vnos kupca oz. partnerja lahko pogledamo na strani Vnos podatkov o kupcu oz. partnerju [3.10].Za vnos podatkov za glavo izdanih dobropisov glejmo stran Vnos podatkov za glavo izdanega dobropisa [3.21].
Znesek dobropisa oz. postavke dobropisa vnašamo podobno, kot vnašamo postavke izdanih računov. Pri vnosu zneskov dobropisa vnesemo pozitivne zneske saj nam bo program ob knjiženju le-te avtomatsko knjižil kot negativne (storno knjižbe).
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na vnosu oz. urejanju dobropisa:
F9 | Izstavitev dokumenta |
Enter | Dodajanje artikla na dobropis(AJAX forma) |
Ctrl+Enter | Dodajanje artikla na dobropis(nova stran z vsemi artikli, cenami, stanji zalog itd.) |
Inster | Dodajanje postavke na dobropis |
Esc | Izhod iz vnosa, dodajanja postav ter artiklov |
S klikom na
, se nam odpre stran Avansni računi:![]() | ||||
|
Pregled in iskanje skozi celoten program potekata enako. Podrobnejši opis si lahko pogledamo na strani Pregled in iskanje dokumentov [2.8]
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na pregledu in iskanju avansnih računov:
Enter | Iskanje |
Instert | Vnos novega izdanega avansnega računa |
Ko kliknemo na gumb
, se nam odpre naslednja stran:![]() | ||||
|
Če želimo vnesti podatke o kupcu oz. partnerju, izberemo gumb
kot lahko vidimo zgoraj na sliki. S klikom na ta gumb se vam odpre stran, kjer lahko vnesemo podatke o kupcu oz. partnerju, ki se bodo kasneje izpisali v glavi avansnega računa. Podrobnejša navodila za vnos kupca oz. partnerja najdemo na strani Vnos podatkov o kupcu oz. partnerju [3.10].Za vnos podatkov za glavo izdanih avansnih računov si lahko pogledamo stran Vnos podatkov za glavo avansnega računa [3.20].
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na vnosu oz. urejanju avansnega računa:
F9 | Izstavitev dokumenta |
Enter | Dodajanje artikla na avansni račun(AJAX forma) |
Ctrl+Enter | Dodajanje artikla na avansni račun(nova stran z vsemi artikli, cenami, stanji zalog itd.) |
Inster | Dodajanje postavke na avansni račun |
Esc | Izhod iz vnosa, dodajanja postavk oz. artiklov |
S klikom na
, se nam odpre stran Naročila kupcev:![]() | ||||
|
S klikom na gumb
ustvarite novo naročilo kupca.
![]() |
Ko bomo kliknili na gumb
kot nam kaže slika, se nam bo odprla stran, kjer bomo lahko vnesli podatke za glavo izdanega avansnega računa:![]() | ||||
|
Kraj | Obvezno moramo vpisati kraj, ki bo viden v glavi ponudbe. Kraj se lahko privzeto vpiše pod | .
Datum računa | Obvezen je tudi datum avansnega računa, zato ga vpišemo. NASVET!S klikom na ![]() |
Predvidena dobava/Storitev (od)- (do) | V okvirček vpišemo datum, za katerega je predvidena dobava oz. storitev. |
Denarna valuta | S klikom na ![]() |
Naročilnica | Vpišemo oznako naročilnice. |
Vrsta prodaje (DDV) | S klikom na ![]() |
Način plačila | S klikom na ![]() |
Stroškovno mesto | Stroškovno mesto izberemo iz seznama s klikom na ![]() |
Jezikovna varianta | Vpišemo ustrezen jezik oz. ga izberemo s klikom na ![]() |
Za izpis uporabi predlogo | V padajočem meniju izberemo predlogo na katero bomo natisnili račun, v kolikor imamo pred tem že vnešeno katero predlogo. |
TRR | Izberemo TRR iz padajočega menija. |
Skladišče | Izberemo skladišče iz padajočega menija. |
Tip računa | Izberemo ustrezen tip računa - ali gre za veleprodajni račun ali maloprodajni. |
Vpišite besedilo, ki se bo izpisalo na dnu dokumenta | V prazen prostor vpišemo besedilo, za katerega želimo, da se izpiše na dnu dokumenta. |
Vnos podatkov potrdimo s klikom na gumb
in pred nami je osnutek avansnega računa:![]() | ||||
|
S klikom na gumb
pridemo na stran "Prodajni artikli-pregled in iskanje", kjer lahko izberemo željeni artikel in ga avtomatsko dodamo na vaš avansni račun tako da kliknemo na aktivno povezavo. Podrobnejša navodila za vnos artikla najdemo na strani Vnos/Spreminjanje izdanih računov [3.5].Če kliknemo na gumb
se nam odpre stran, kjer lahko vnesemo manjkajoče postavke:![]() | ||||
|
Vrsta blaga-storitev | V prazen prostor vpišemo, za katero vrsto blaga oz. za katero storitev gre. |
Cena brez DDV | Vnesemo ceno brez DDV v prvi okvirček, v drugem pa s klikom na ![]() |
Stopnja DDV | Privzeta izbira je 20%, s klikom na ![]() |
Količina | Vpišemo ustrezno količino. |
Enota mere | S klikom na ![]() |
Popust % | Privzeta izbira je 0,00. Če je popust, potem vpišemo ustrezno stopnjo. |
S klikom na gumb
potrdimo vnos postavk in prikaže se nam dopolnjena vnosna maska avansnega računa.S klikom na gumb
odpremo naslednjo stran:![]() | ||||
|
Klik na gumb
nam odpre račun...Pri podatkih o kupcu lahko s klikom na ikono preidemo v šifrant partnerjev na podatke o kupcu.
![]() | V kolikor iz avansnega računa izstavimo račun z gumbom , se nam samodejno veže avans na račun in ustvari zabeleženo plačilo po avansu. Račun se označi kot plačan. |
Ko bomo kliknili na gumb
kot nam kaže slika, se nam bo odprla stran, kjer bomo lahko vnesli podatke za glavo izdanega dobropisa:Kraj | Obvezno moramo vpisati kraj, ki bo viden v glavi ponudbe. Kraj se lahko privzeto vpiše pod | .
Datum računa | Obvezen je tudi datum dobropisa, zato ga vpišemo. NASVET!S klikom na ![]() |
Zapadlost | Vpišemo datum zapadlosti izdanega dobropisa. |
Predvidena dobava/Storitev (od)- (do) | V okvirček vpišemo datum, za katerega je predvidena dobava oz. storitev. |
Potrjen dok. prejet dne | V prazno okence vpišemo, kdaj je bil dokument prejet. |
Denarna valuta | S klikom na ![]() |
Naročilnica | Vpišemo oznako naročilnice. |
Pogodba | Vpišemo številko pogodbe. |
Način dostave | Vpišemo način dotave. |
Vrsta prodaje (DDV) | S klikom na ![]() |
Način plačila | S klikom na ![]() |
Stroškovno mesto | Stroškovno mesto izberemo iz seznama s klikom na ![]() |
Davčna knjiga | Vpišemo številko davčne knjige oz. jo izberemo v kombiniranem oknu s klikom na ![]() |
Jezikovna varianta | Vpišemo ustrezen jezik oz. ga izberemo s klikom na ![]() |
Za izpis uporabi predlogo | V padajočem meniju izberemo predlogo na katero bomo natisnili račun, v kolikor imamo pred tem že vnešeno katero predlogo. |
Tip računa | Izberemo ustrezen tip računa - ali gre za veleprodajni račun ali maloprodajni. |
Vpišite besedilo, ki se bo izpisalo na dnu dokumenta | V prazen prostor vpišemo besedilo, za katerega želimo, da se izpiše na dnu dokumenta. |
Vnos podatkov potrdimo s klikom na gumb
in pred nami je osnutek dobropisa:S klikom na gumb
pridemo na stran "Prodajni artikli-pregled in iskanje", kjer lahko izberemo željeni artikel in ga avtomatsko dodamo na vaš dobropis tako da kliknemo na aktivno povezavo. Podrobnejša navodila za vnos artikla najdemo na strani Vnos/Spreminjanje izdanih računov [3.5].Če kliknemo na gumb
se nam odpre stran, kjer lahko vnesemo manjkajoče postavke:Vrsta blaga-storitev | V prazen prostor vpišemo, za katero vrsto blaga oz. za katero storitev gre. |
Cena brez DDV | Vnesemo ceno brez DDV v prvi okvirček, v drugem pa s klikom na ![]() |
Stopnja DDV | Privzeta izbira je 20%, s klikom na ![]() |
Količina | Vpišemo ustrezno količino. |
Enota mere | S klikom na ![]() |
Popust % | Privzeta izbira je 0,00. Če je popust, potem vpišemo ustrezno stopnjo. |
S klikom na gumb
potrdimo vnos postavk in prikaže se nam dopolnjena vnosna maska dobropisa.S klikom na gumb
odpremo naslednjo stran:Pri podatkih o kupcu lahko s klikom na ikono preidemo v šifrant partnerjev na podatke o kupcu.
Zaradi narave interneta in različnih potreb uporabnikov program nudi več možnosti tiskanja izdanih dokumentov. Sledeča slika prikazuje različne možnosti pri izpisu dokumentov.
![]() | ||||
|
Po kliku na puščico, ki kaže navzdol na desni strani gumba
v orodni vrstici se torej prikaže meni z naslednjimi možnostmi tiskanja dokumentov:![]() | Spreminjanje dokumentov v formatu PDF ni mogoče. |
V kolikor želimo račun natisniti na **UPN QR obrazec npr. položnica spodaj** izberemo opcijo
Po kliku na to opcijo, se nam odpre račun na posebni položnici, ki izgleda takole:
![]() | ||||
|
Za sam tisk računov si lahko pregledate nastavitve tiskanja [3.22] računov.
Posebnost je izpis na obrazec UPN (položnica spodaj), izpis na obrazec UPN (položnica zgoraj), izpis na obrazec UPN QR (položnica spodaj) ali izpis na obrazec UPN QR (položnica zgoraj). Tukaj lahko pride do horizontalnega ali vertikalnega pomika, kar povzroči, da je tisk na obrazec izven polj na obrazcu.
Za odpravljanje takšne napake sledite spodnjim korakom:
Potrebno je po odprtju obrazca v PDF pred tiskom urediti nastavitev samega tiskalnika. Obrazci UPN namreč niso formata A4 ampak malenkost večjega formata. Zaradi tega je potrebno obvezno izklopiti na samem tiskalniku možnost "Fit to printer margins" ali pa "Scale to paper size".
Kako to izključiti se razlikuje med posameznimi tiskalniki. Problematično je, ker zgornji funkciji podata tiskalniku ukaz naj prilagodi tisk formatu papirja, ki je v tiskalniku (A4, A3...), ni pa namenjen tiskanju UPN, katerega format ni noebeden izmed standardnih.
![]() | ||||
|
V kolikor ste preverili zgornjo alinejo in uredili tisk na samem tiskalniku, pa vam vseeno pri tiskanju na UPN obrazec položnica spodaj ali položnica zgoraj zamika tisk, je potrebno spremeniti nastavitve za tiskanje v programu.
To pomeni, da greste v meni
:![]() | ||||
|
Na tem mestu izberete npr.Vrsto dokumenta: UPN QR obrazec - položnica spodaj in odprete zavihek Dodatne nastavitve. Tukaj imate možnost, da v polja horizontalni in vertikalni pomik vpisujete vrednost v pikah.
![]() | V kolikor želite popraviti zamik za "1 cm", vpišite v polje vrednost "7". |
![]() | ||||
|
Iz računov ali ponudb, ki jih najdete pod:
ali , je možno poleg tiskanja dokumenta in pošiljanja po pošti, poslati dokument tudi kupcu v obliki SMS-a.V kolikor klinete na izbran račun ali ponudbo imate možnost pošiljanja SMS-a na ikoni , kot je prikazano na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
Po kliku se odpre vnosno okno:
![]() | ||||
|
Prejemnik SMS je kupec, ki je vnešen na dokumentu. Prenese se mobilna številka kupca, vnešena pod
na izbranemu kupcu. V kolikor mobilne številke na samemu kupcu nimamo vpisane, jo lahko vpišemo kar na vnosni maski za pošiljanje SMS-a.Besedilo sporočila je besedilo, ki ga bo kupec prejel.
Z gumbom
lahko vnesete v besedilo sporočila povezavo do samega računa, katerega si lahko prejemnik s klikom na povezavo odpre in pregleda.Testni izgled računa s strani prejemnika po odprtju povezave spodaj:
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Dobroimetje lahko napolnimo v meniju
tako, da kliknemo na gumb "Tukaj":![]() |
V kolikor že imate dobroimetje in bi želeli dodati večji znesek, kontaktirajte našo uporabniško podporo.
Opcija za masovno tiskanje dokumentov je dosegljiva na strani pregled in iskanje izdanih računov [3.3], kjer kliknemo na gumb "Tiskanje", kar je lepo vidno na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
Po kliku na to pocijo, se nam odpre stran, kjer lahko izberemo nastavitve tiskanja in pa format izpisa računov:
![]() | ||||
|
Obdelavo poženemo s klikom na gumb
![]() | Pri masovnem izpisu si lahko najprej z iskalnimi kriteriji omejite seznam računov, nato pa le-te vse naenkrat natisnete. Izpišejo se le tisti izdani računi, ki so v seznamu izdanih računov na strani pregled in iskanje izdanih računov [3.3]. To je npr. primerno za mesečno fakturiranje. |
V kolikor želimo periodično izdajati večjo skupino računov nam program omogoča, da si pri tem pomagamo z dodatnim atributom na samem izdanem računu.
Postopek za periodično izstavljanje večje skupine računov je tako naslednji:
1. Račun pri prvem vnosu oz. ob prvi izstavitvi označimo kot ponavljajoč račun. Ponavljanje se lahko določi kot "mesečno", "kvartalno", "polletno", itd.
2. Ko bomo želeli izstaviti račune za naslednje obdobje najprej v seznamu prikazanih računov z iskalnimi filtri omejimo prikaz samo na račune predhodnega obdobja, ki jih bomo potem masovno kopirali v novo obdobje (tukaj pomaga, če imamo vnešen podatek o tem ali se račun ponavlja, kot opisano v točki 1)
3. Ko je izbor računov omejen na tiste, ki se ponavljajo izberemo opcijo za masovno kopiranje računov [3.29]
4. Ob masovnem kopiranju vnesemo podatke za novo obdobje in potrdimo kopiranje računov. Račune lahko neposredno izstavimo ali ustvarimo osnutke, ki jih potem lahko še preverimo/dopolnimo in ročno izstavimo
Opcija za masovno kopiranje dokumentov je dosegljiva na strani pregled in iskanje izdanih računov [3.3] in sicer preko menija
kot vidimo na spodnji sliki:![]() | ||||
|
Po kliku na to opcijo, se nam prikaže stran, kjer lahko vpišemo kriterije za kopiranje računov. Stran, ki se prikaže izgleda takole:
![]() | ||||
|
Status, v katerega se bodo kopirali računi | V padajočem meniju izberemo status kakršnega bodo imeli novi računi |
Datum dokumenta | Vpišemo datum na novo ustvarjenih dokumentov |
Zapadlost | V padajočem meniju izberemo kakšno zapadlost naj imajo novi računi |
Dobava/Storitev od: do: | Vpišemo datum dobave oz. storitve za nove račune |
zamenjava datumov v besedilu/opisu artikla | Odkljukamo v primeru, da želimo spremeniti datume |
preračunaj po novem ceniku | Odkljukamo v primeru, da želimo preračunati cene artiklov po novem ceniku |
Za izpis uporabi predlogo | Uporaba posebne predloge za tisk kopiranih dokumentov. |
Vpišite besedilo, se bo izpisalo na dnu dokumenta | Zključno besedilo, v kolikor bo vsem identično |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije to potrdimo s klikom na gumb
in prikaže se nam stran z vsemi računi, ki se nahajajo v seznamu izdanih računov, na strani pregled in iskanje izdanih računov [3.3]. Stran izgleda takole:![]() | ||||
|
Odkljukamo vse tiste račune, ki jih bomo kopirali.
Ko smo označili vse račune, ki jih želimo kopirati potrdimo izbiro s klikom na gumb
. S tem je postopek kopiranja končan.
Možnost masovnega storniranja dokumentov je dosegljiva na strani pregled in iskanje izdanih računov [3.3] in sicer preko menija
kot vidimo na spodnji sliki:![]() | ||||
|
Po kliku na to možnost, se nam odpre okno, kjer lahko izberemo kriterij, da nam program preskoči že stornirane dokumente in opravi storniranje le za ostale.
![]() | ||||
|
Ko smo ko smo izbrali dodatno možnost ali program preskoči že prej stornirane račune, to potrdimo s klikom na gumb
in prikaže se nam stran z vsemi računi, ki se nahajajo v seznamu izdanih računov, na strani pregled in iskanje izdanih računov [3.3]. Stran izgleda takole:![]() | ||||
|
Odkljukamo vse tiste račune, ki jih ne bomo stornirali.
Ko so označeni vsi računi, ki jih želimo stornirati potrdimo izbiro s klikom na gumb
. S tem je postopek storniranja računov končan.Program nam prav tako omogoča, da lahko seznam računov, ki jih želimo stornirati uvozi preko XLS datoteke [3.31].
Možnost masovnega storniranja dokumentov na podlagi seznama številk je dosegljiva na strani pregled in iskanje izdanih računov [3.3] in sicer preko menija
kot vidimo na spodnji sliki:![]() | ||||
|
Po kliku na to možnost, se nam odpre okno, kjer uvozimo datoteko XLS in imamo možnost obkljukati, da nam program preskoči že stornirane dokumente in opravi storniranje le za ostale.
![]() | ||||
|
![]() | Datoteka, ki jo uvažamo more biti tipa XLS in vsebuje en izpolnjen stolpec, kjer naj bodo številke računov v programu, ki jih želimo stornirati. |
Program omogoča izvoz datoteke za direktne obremenitve, ki je potrebna za izmenjavo podatkov s pogodbeno banko oz. Zbirnim centrom.
Pred prvim izvozom datoteke je potrebno vnesti še nekaj nastavitev, ki jih najdemo v meniju
. Prikaže se nam vnosna maska za vnos podatkov o podjetju, kjer moram vnesti naslednje podatke:Zaporedna številka upnika v ZC | To je število, ki enolično določa upnika v Zbirnem centru. Pridobite jo ob sklenitvi pogodbe z Zbirnim centrom za dodelitev otvoritvenih stilov . |
Frekvenca plačila | Frekvenca plačila pove, v katerem dnevu v mesecu se bo bremenil dolžnikov oz. plačnikov račun. Tukaj vpišete frekvenco plačila, kot ste jo navedli v pogodbi za dodelitvi otvoritvenih stilov z Zbirnim centrom. |
![]() | Brez teh nastavitev oz. z nepravilno vnešenimi nastavitvami bo paket za izmenjavo podatkov napačen in zavrnjen s strani Zbirnega centra. |
![]() | ||||
|
Izvoz datoteke za izmenjavo podatkov za direktne obremenitve je možen v predogledu izdanih računov (. Po kliku na ta gumb se nam odpre meni, kjer izberemo .
![]() | ||||
|
Po kliku na to opcijo se nam odpre okno v katerem lahko označimo katere račune bomo izvozili v datoteko:
![]() | ||||
|
Ko smo označili vse željene račune in izbiro potrdili s klikom na gumb
se nam odpre okno internetnega brskalnika za shranjevanje/odpiranje datoteke. Datoteko shranimo na svoj računalnik, ter jo na način, ki ga določa pogodbena banka oz. Zbirni center, posredujemo na pogodbeno banko oz. Zbirni center.Shranjena datoteka vsebuje paket z zapisi za izmenjavo podatkov za direktne obremenitve.
![]() | Izmenjava podatkov za direktne obremenitve je možna samo, v kolikor ste predhodno z Zbirnim centrom oz. pogodbeno banko sklenili pogodbo za pridobitev otvoritvenih stilov in izmenjavo podatkov. V paketu bodo vključeni samo izdani računi, ki so prikazani v predogledu izdanih računov, računi ki so izdani (niso osnutek računa), računi, ki še niso označeni kot plačani računi in katerih način plačila je direktna obremenitev. Možnost izvoza paketa za izmenjavo podatkov za direktne obremenitve ne bo na voljo, če v predogledu izdanih računov ni nobenega računa, ki še ni izdan in ima način plačila direktna obremenitev. Pred izvozom paketa za izmenjavo podatkov za direktne obremenitve je potrebno v nastavitvah podatkov o podjetju ( ) vpisati nastavitve, ki so potrebne za avtomatsko generiranje paketa za direktne obremenitve (zaporedna številka upnika v ZC, frekvenca plačila). |
Izpis opomina lahko izpišemo le za enega kupca naenkrat, zatorej moramo s pomočjo iskalnih kriterijev omejiti izpis seznama izdanih računov tako, da poiščemo račune po ustreznem statusu in kupcu, kot to prikazuje naslednja slika:
![]() | ||||
|
![]() | Brez zgoraj naštetih kriterijev se opomin ne da izpisati |
Ko smo prikazali vse odprte terjatve za željenega kupca, lahko preko menija
tako kot to kaže slika:![]() | ||||
|
Izdela se opomin, ki izgleda npr. tako:
![]() | ||||
|
Opcija za prikaz vsote oz. rekapitulacije izbranih vrstic je dosegljiva na pregledu seznama vseh prodajnih dokumentov (Izdani računi, avansni računi, dobavnice, ponudbe/predračuni, dobropisi, bremepisi).
Na pregledu seznama vnešenih prodajnih dokumentov lahko poklikamo vrstice dokumentov za katere želimo prikaz vsote. Da je vrstica izbrana lahko vidite tako, da se bo vrstica obarvala modro. Ko smo izbrali vrstice, kliknemo na gumb kot je prikazano na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
Program v novem oknu prikaže rekapitulacijo izbranih vrstic oz. dokumentov:
![]() | ||||
|
Prikaz vsote je na voljo tudi na postavkah posameznih izdanih računov. Na računu lahko poklikamo vrstice postavk (1) in kliknemo na gumb grške črke "sigma" (2), kot je prikazano na spodnji sliki:
![]() |
Program v novem oknu prikaže seštevek izbranih postavk na računu:
![]() |
Na predogledu prodajnega dokumenta lahko skrajno levo prikažemo tudi kartico kupca in statistiko kupca. Kartico kupca sestavljajo osnovni podatki o kupcu ter najbolj pomembni statistični podatki kupca.
Kartica kupca, vključno s statistiko kupca se prikaže le na dokumentu na katerem imamo vezanega določenega kupca in sicer vedno na levi strani v obliki stranske tabele, kot kaže slika:
![]() | ||||
|
![]() | V osnovi se prikažejo le osnovni podatki o kupcu (označeno z rdečo barvo na zgornji sliki). V kolikor pa smo uporabniku pri kreiranju up. dostopa [19.7] dodelili tudi pravico Pregled statistike kupca v sklopu pravic Prodaja pa se v kartici kupca prikaže tudi statiska prodaje za tega kupca (na zgornji sliki obarvano z modro barvo).
Na ta način lahko na enem mestu vidimo najbolj pomembne prodajne informacije za dotičnega kupca. |
V kolikor nas kartica kupca ovira pri delu oz. bi jo želeli začasno skriti lahko kliknemo na gumb, kot kaže slika:
![]() | ||||
|
Kartico kupca smo tako začasno odstranili, jo pa lahko kadarkoli ponovno prikažemo s klikom na ikono, kot prikazano na sliki:
![]() | ||||
|
Za pravilno izkazovanje poslovnega izida obračunskega obdobja je treba prihodke, ki se ne nanašajo nanj, ustrezno razmejiti v času. Tiste, ki so že nastali, a na poslovni izid še ne vplivajo, je treba odložiti v naslednja obdobja. Tiste, ki še niso nastali, a na poslovni izid že vplivajo, pa je treba vračunati vnaprej.
Izdamo račun za naročnino za obdobje enega leta. Naročnina se prične v tekočem poslovnem letu in zaključi v naslednjem, kot na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
Tak račun moramo poknjižiti na konto prihodkov za del obdobja, ki se nanaša na tekoče poslovno leto, za preostanek obdobja opr. storitve v naslednjem poslovnem letu pa na konto časovnih razmejitev.
Program na podlagi avtomatizma pri knjiženju takega računa samodejno pripravi temeljnico s knjižbami časovnih razmejitev prihodkov, kot je razvidno na sliki:
![]() | ||||
|
![]() | V kolikor je račun izdan vnaprej za opravljeno storitev, ki se začne in konča v prihodnjem poslovnem letu, se prihodki v celoti knjižijo na konto časovnih razmejitev kar bo program naredil avtomatsko ob knjiženju izdanega računa. Konto časovnih razmejitev lahko seveda tudi spremenimo v nastavitvah avt. knjiženja [12.1.3]. Privzeto namreč program časovne razmejitve knjiži na konto 291*. |
![]() | Tak način knjiženja je sedaj privzeto vključen, lahko pa to tudi izklopimo v nastavitvah podjetja v sklopu nastavitev "Računovodstvo", kot kaže slika:
|
V modulu
so na voljo naslednji izpisi:POS client:
Darilni boni:
Kontrolni izpisi prodaje:
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
==Prodaja artiklov v obdobju, podrobno glede na uro prodaje=
![]() | ||||
|
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Prikaz zaslužka na določen artikel v izbranem časovnem obdobju.Izpolnimo vse kriterije (kot kaže slika).
|
Rezultat je prikaz, kot ga vidimo spodaj.
![]() | ||||
|
|
|
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() |
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Seznam starih obrazcev, ki so bili na voljo za tiskanje - arhiva:
Opcija za masovno tiskanje dokumentov na posebne položnice je dostopna preko menija
na strani pregled in iskanje izdanih računov [3.3].![]() | Pri masovnem izpisu si lahko najprej z iskalnimi kriteriji omejite seznam računov, nato pa le-te vse naenkrat natisnete. Na PP01 se izpišejo le tisti izdani računi, ki so v seznamu izdanih računov na strani pregled in iskanje izdanih računov [3.3]. To je npr. primerno za mesečno fakturiranje. |
Postopek tiskanja na PP01 (posebna položnica) prikazuje spodnja slika:
![]() | ||||
|
Odpre se nam maska, kjer lahko izberete kako želite natisniti prikazane dokumente. V tem primeru izberete Račun na obrazcu PP01(posebna položnica) kot to prikazuje spodnja slika.
![]() | ||||
|
S klikom na gumb
se bodo izpisali računi na posebnih položnicah.
Nastavitve tiskanja za plačilne naloge na BN01 so dosegljive v meniju
kot lahko vidimo na spodnji sliki:![]() | ||||
|
Po kliku na to opcijo, se nam odpre stran z nastavitvami tiskanja, ki je lepo vidna na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
Kot vrsto dokumenta izberemo Plačilni nalog na BN01 A4 in kliknemo na zavihek Dodatne nastavitve kot to prikazuje spodnja slika:
![]() | ||||
|
V razdelku Pomik izpisa za centriranje pri tiskanju na predtiskane formularje vpišemo oba pomika in potrdimo vnos s klikom na gumb
Obliko izpisa izdanih dokumentov nastavimo tako, da v predogledu izdanega dokumenta kliknemo na Nastavitve oblike in tiskanja dokumentov ali izberemo meni
.![]() | ||||
|
Po kliku na ta meni se nam prikaže stran z nastavitvami oblike izpisa dokumentov, kjer moramo pred spreminjanjem nastavitev izbrati:
![]() | V nastavitvah videza dokumentov lahko izbiramo med več privzetimi izgledi, ki so na voljo v galeriji predlog [3.39.1] |
![]() | ||||
|
![]() | V kolikor stroškovnega mesta ne izberemo bodo nastavitve veljale za to vrsto dokumenta in izbrano jezikovno varianto na vseh stroškovnih mestih za katere še nismo potrdili nastavitev. |
Za vsako vrsto dokumenta (račun [3.5], predračun/ponudba [3.16], dobropis [3.21], opomin [12.10.23], IOP obrazec [12.10.22], kompenzacija [12.6.2],...) si lahko izberemo različen izgled dokumenta.
Prav tako lahko imajo dokumenti različen izgled glede na to v kateri jezikovni varianti in na katerem stroškovnem mestu jih izdamo.
Urejamo lahko nastavitve besedil, glavo dokumenta, nogo dokumenta in dodatne nastavitve [3.39.6]
Za tiskanje dokumenta imamo na voljo različne oblike izpisa izdanih dokumentov.
S klikom na zavihek Galerija predlog si odpremo izbiro izpisa za naše podjetje in vrsto dokumenta na kateri urejamo nastavitve (npr. račun).
Trenutna nastavitev za tiskanje (iz stare verzije):
![]() | ||||
|
Priporočljiva izbira za tiskanje (novi privzeti izgled):
![]() | ||||
|
V primeru, da smo izbrali:
Z uporabo lastnih predlog za tiskanje dokumentov si lahko poljubno prilagodimo izgled vseh vrst dokumentov (računi, predračuni, dobavnice, delovni nalogi, ...). Dokumentne predloge lahko ustvarimo v formatu oz. z jezikom HTML ali uporabimo urejevalnik besedil kompatibilen z MS Word (Word, Kingsoft office, WPS Office, ...). V nadaljevanju je opisano kako naredimo novo predlogo [3.39.2.1] s katero določimo videz dokumentov. Namesto izdelave lastne predloge za izpis računov lahko za osnovo vzamemo tudi eno od že narejenih predlog iz naše galerije izdelanih predlog, ki jo nato samo prilagodimo v skladu z našimi zahtevami.
Za izdelavo predloge za izgled računov in ostalih vrst dokumentov lahko uporabimo naslednje programe:
![]() | ||||
|
Ko smo predlogo ustvarili v formatu HTML ali MS Word, jo v spletno aplikacijo uvozimo tako, da s klikom na odpremo novo okno, kjer v polje Oznaka: vpišemo naziv predloge, nato pa jo s klikom na gumb
poiščemo lokalno med svojimi datotekami. Ko izberemo ustrezno predlogo, jo dodamo s klikom na gumb .
Naredimo lahko več različnih predlog in vse prenešene predloge se nam izpišejo spodaj. S klikom v izberemo, katera predloga naj se uporabi kot privzeta za izbrano vrsto dokumenta v izbrani jezikovni različici (in za izbrano stroškovno mesto, če uporabljamo stroškovna mesta).
Za administracijo predloge imamo nato naslednje možnosti:
![]() | ||||
|
![]() | Pri uporabi predlog za tiskanje se ravnamo v skladu z naslednjimi pravili:
|
Preden pričnemo z oblikovanjem predloge za tiskanje dokumentov si v MS Wordu nastavimo, da se nam v dokumentu označijo mesta, kjer vpišemo zaznamke (bookmark). To naredimo po naslednjem postopku:
![]() | ||||
|
Sedaj se bodo v dokumentu na vseh mestih, kjer uporabljamo zaznamke pojavile oznake [
V MS Wordu najprej odpremo dokument iz katerega bomo naredili predlogo za tiskanje računov ali drugih dokumentov. Za predlogo lahko uporabimo nov prazen dokument. Če smo dosedaj račune pisali v MS Word-u na roke, pa lahko kot osnovo uporabimo že obstoječi račun, kjer konkretne podatke zamenjamo z zaznamki.
Za vsak dokument imamo tako na voljo določene zaznamke oz. bookmarke [3.39.2.3], vendar ni nujno, da uporabimo vse. Oglejmo si izdelavo predloge na konkretnem primeru:
![]() | ||||
|
![]() |
![]() |
Postopek ponovimo za vse postavke dokumenta in nato predlogo shranimo. Ko imamo predlogo narejeno, jo lahko dodamo med ostale predloge. Postopek dodajanja je opisan na strani predloge za tiskanje [3.39.2].
Ko bomo kasneje predlogo uporabili, nam program zaznamke avtomatsko zamenja s konkretnimi podatki iz izdanega dokumenta.
![]() | POMEMBNO: Določen zaznamek se lahko v dokumentu Word uporabi samo enkrat. Če želite določen podatek izpisati večkrat, potem je potrebno uporabiti naslednji zaznamek z istim podatkom (glej tabelo zaznamkov). Torej, če isti zaznamek ponovno vstavite na drugem mestu v dokumentu se bo ta avtomatsko prestavil s prejšne pozicije na novo pozicijo, kjer ste ga vstavili. |
Predlogo za tiskanje dokumentov v formatu HTML oblikujemo kot skupek več datotek v kompresiranem arhivu tipa ZIP.
ZIP arhiv vsebuje naslednje datoteke:
Velikost strani in druge lastnosti datotek PDF določimo znotraj datoteke doc_template.html na začetku datoteke znotraj poglavja HEAD z atributi oznake HTML2PDF. Primer:
<!DOCTYPE html>
<html>
<head>
<html2pdf page-size="A4" orientation="Portrait" dpi="300" margin-bottom="30mm" margin-top="10mm" lowquality="yes" grayscale="no" zoom="0" disable-smart-shrinking="0" />
<meta charset="utf-8" />
...
Format določimo z naslednjimi atributi:
page-size | Vpišemo velikost strani npr. A4, A3, B5, Letter, ipd. |
orientation | Vpišemo "Portrait" za pokončno postavitev strani in "Landscape" za ležeč izpis. |
dpi | Vpišemo s kakšno ločljivostjo želimo izpis slik. |
margin-bottom | Vpišemo odmik od spodnjega roba strani. Odmik nastavimo tako, da imamo dovolj prostora za izpis noge dokumenta. |
margin-top | Vpišemo odmik glave in vsebine od zgornjega roba strani. |
lowquality | Vpišemo "1" (tudi "yes" ali "true"), če želimo datoteke PDF z manjšo velikostjo na račun nižje kvalitete izpisa slik. |
grayscale | Vpišemo "1", če ne želimo barvnega tiska. |
Spodnji primer z zaznamki s podatki o kupcu in glavi dokumenta prikazuje kako znotraj datoteke HTML določimo kje se izpišejo podatki in določimo zaznamke v datoteki HTML:
<!DOCTYPE html>
<html>
...
<body>
...
<section id="podatki-glava">
<p id="podatki-stranka">
<strong><data bookmark="KupecNaziv">Janez Novak</data></strong>
<dataSection bookmark="KupecNaziv2" removeEmpty="true"><strong><br><data>ACME COMPANY d.o.o.</data></strong></dataSection>
<dataSection bookmark="KupecUlica" removeEmpty="true"><br><data>Slepa ulica 123</data></dataSection>
<br><data bookmark="xmlBookmarkKupecPosta">1000</data> <data bookmark="xmlBookmarkKupecKraj">Ljubljana</data>
<br><br><dataSection bookmark="KupecDavcnaStevilka" removeEmpty="true">ID DDV: <data>123456789</data></dataSection>
</p>
<p id="podatki-racun">
<strong>RAČUN ŠT.: <data bookmark="StevilkaDokumenta">01-0001-1</data></strong>
<br><br><data bookmark="KrajIzstavitveDokumenta">Šentilj</data>, dne: <data bookmark="DatumInCasIzstavitveDokumenta">1.4.2018 10:52</data>
<br>Zapadlost: <data bookmark="DatumZapadlosti">15.4.2018</data>
<br>Datum dobave: <data bookmark="DatumOpravljeneStoritve">1.4.2018</data>
<br><br>Način plačila: <data bookmark="NacinPlacila">gotovina</data>
</p>
</section>
...
Kot je razvidno iz primera se podatki izpišejo znotraj HTML oznake data. Ime zaznamka s podatki določa atribut bookmark.
Če želimo, da se pred podatkom izpiše določeno besedilo samo v primeru prisotnosti podatka v zaznamku (npr. besedilo "ID DDV:" samo v primeru, če je na računu prisotna DDV številka), potem celoten izsek HTML vpišemo znotraj oznake dataSection, ki ji v atributu bookmark določimo na kateri zaznamek se le-ta nanaša. V dataSection lahko z atributom removeEmpty="true" določimo, da se izsek HTML znotraj dataSection izpiše samo v primeru prisotnosti podatka znotraj zaznamka na katerega se nanaša dataSection. Če podatka v zaznamku ni, potem bo celotna vsebina dataSection izpuščena iz končnega dokumenta. Na tak način lahko določene dele dokumenta HTML pogojno generiramo samo v primeru prisotnosti določenega podatka na računu.
Spodnji primer prikazuje kako oblikujemo in določimo pozicijo izpisa podatkov o postavkah dokumenta. Oznaka dataTableRow določa izsek HTML, ki se ponavlja za vsako postavko. Ob vsaki ponovitvi se oznake data napolnijo s podatki naslednje postavke dokumenta.
...
<dataTable bookmark="Postavke">
<table>
<tr>
<th>Zap. št.</th>
<th>Šifra artikla</th>
<th width="500mm">Vrsta blaga - storitve</th>
<th>kol</th>
<th>ME</th>
<th>cena brez DDV</th>
<th>pop %</th>
<th>Vrednost brez DDV</th>
<th>Vrednost z DDV</th>
</tr>
<dataTableRow>
<tr>
<td><data bookmark="PostavkePozicija">1</data></td>
<td><data bookmark="PostavkeSifraArtikla">12334</data></td>
<td><data bookmark="PostavkeOpis">Tu je opis prvega artikla</data></td>
<td><data bookmark="PostavkeKolicina">9</data></td>
<td><data bookmark="PostavkeEnotaMere">kos</data></td>
<td><data bookmark="PostavkeCenaZDDV">104,576</data></td>
<td><data bookmark="PostavkePopust">45</data></td>
<td><data bookmark="PostavkeZnesekBrezDDV">194,392</data></td>
<td><data bookmark="PostavkeZnesekZDDV">181,753</data></td>
</tr>
</dataTableRow>
<dataSample>
<tr>
<td>2</td>
<td>01085CA0</td>
<td>Drugi artikel</td>
<td>10</td>
<td>kos</td>
<td>114,162</td>
<td>19</td>
<td>193,687</td>
<td>150,471</td>
</tr>
<tr>
<td>3</td>
<td>E282A4A1</td>
<td>Zadnji artikel v tabeli</td>
<td>5</td>
<td>kos</td>
<td>155,450</td>
<td>11</td>
<td>131,949</td>
<td>100,868</td>
</tr>
</dataSample>
</table>
</dataTable>
...
Na primeru je razvidna tudi oznaka dataSample, ki jo uporabljamo med oblikovanjem HTML dokumenta. Celoten odsek kode znotraj oznake dataSample se med generiranjem izpisa ignorira. Ta koda je namenjena samo lažjemu oblikovanju predloge in ne bo vključena v končni dokument.
V predlogo lahko vključimo poljubno število slik, ki jih uporabimo za logotipe ali predtiskane podpise na dokumentih. Slike dodajamo z uporabo HTML oznake img in jih preko atributa src referenciramo preko relativne lokacije glede na lokacijo datoteke doc_template.html. Slike vključimo v arhiv ZIP kot ločene datoteke ali pa jih zakodiramo v base64 in dodamo na način "inline" znotraj datoteke HTML.
V kolikor uporabljate slike v ločenih datotekah (PNG, JPEG, GIF), potem bodo le-te vključene samo v izpis dokumenta v formatu PDF. Če želite dokumente izpisovati kar direktno iz brskalnika z uporabo formata HTML, potem morajo biti datoteke vključene v HTML na način "embedded base64 data".
Slike za katere obstaja zaznamek lahko v dokument vključimo z uporabo običajne HTML oznake img, kjer ne namesto atributa src uporabimo kar atribut bookmark in v njem navedemo ime zaznamka s sliko. Uporabo zaznamkov za slike je razvidna iz sledečega praktičnega primera, ki prikazuje pogojni izpis podatkov in kode QR za davčno potrjevanje računov:
...
<dataSection bookmark="DokumentZOI" removeEmpty="true">
<div id="code">
EOR: <data bookmark="DokumentEOR">0868b4c0-4e21-4083-9764-24fdc26c0917</data><br> ZOI: <data bookmark="DokumentZOI">0b9134fd98dd37514235652373b46150</data>
</div>
<div id="barcode">
<img bookmark="DokumentZOIQR">
</div>
</dataSection>
...
Možnost imamo določene paranetre ob določenih pogojih skriti in prikazati, ko so le ti izpolnjeni ali enaki 0 - primer DDV stopnja, osnova in znesek:
...
<dataSection bookmark="OsnovaDDV1" removeEmptyOrZeroValue="true">
<tr>
<td colspan="6">Osnova za DDV 9,5%:</td>
<td></td>
<td><data bookmark="OsnovaDDV1">30</data></td>
</tr>
<tr>
<td colspan="6">Znesek 9,5% DDV:</td>
<td></td>
<td><data bookmark="ZnesekDDV1">125</data></td>
</tr>
</dataSection>
...
Za seznam možnih zaznamkov preberite poglavje s seznamom vseh zaznamkov [3.39.2.3] ali za pomoč kontaktirajte tehnično podporo.
![]() | V predlogah narejenih v jeziku HTML lahko vsak zaznamek uporabite poljubno krat. |
Pri oblikovanju predlog v jeziku HTML se ravnajte v skladu s smernicami za oblikovanje dokumentov HTML za tisk. Namesto relativnega pozicioniranja lahko uporabljate absolutno pozicioniranje in mersko enoto mm (milimeter). Za zahtevne predloge priporočamo, da delo prepustite profesionalcem.
Več napotkov za oblikovanje dokumentov HTML za izpis na tiskalniku boste našli na internetu, npr. https://www.smashingmagazine.com/2015/01/designing-for-print-with-css/.
Ko želimo v Ms Wordu ali HTML narediti predlogo za tiskanje dokumenta, imamo na voljo določene zaznamke oz. bookmarke, vendar pa ni nujno, da v eni predlogi uporabimo vse. Na voljo so nam naslednji zaznamki oz. bookmarki:
Za izpis podatkov o našemu podjetju v glavi ali nogi dokumenta se uporabljajo naslednji bookmarki oz. zaznamki. Podatki se preberejo iz
:PodjetjeNaziv | Naziv našega podjetja, vpisan v nastavitvah. |
PodjetjeUlica | Ulica sedeža podjetja. |
PodjetjePostaKraj | Pošta in kraj sedeža podjetja. |
PodjetjeDrzava | Država podjetja. |
PodjetjeTelefon | Telefonska številka podjetja. |
PodjetjeFax | Fax številka podjetja. |
PodjetjeMobilniTelefon | Mobilni telefon podjetja. |
PodjetjeEmail | E-mail naslov podjetja. |
PodjetjeSpletnaStran | Spletna stran podjetja. |
PodjetjeDavcnaStevilka | Davčna številka podjetja. |
PodjetjeIDZaDDV | ID za DDV podjetja. |
PodjetjeIDZaDDVZaProdajoVEU | ID za DDV - prodaja v EU za podjetje. |
Za izpis podatkov o kupcu in dokumentu, se uporabljajo naslednji bookmarki oz. zaznamki:
BesediloZgoraj | Besedilo, ki se na dokumentu izpiše nad postavkami. |
BesediloSpodaj | Besedilo, ki se na dokumentu izpiše pod postavkami. |
BesediloSpodajLevo | Besedilo, ki se izpiše na dnu dokumenta levo. |
BesediloSpodajDesno | Besedilo, ki se izpiše na dnu dokumenta desno. |
KupecNaziv | Naziv kupca. |
KupecNazivDvojnik | Naziv kupca v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
KupecNazivDvojnik2 | Naziv kupca v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše trikrat. |
KupecNaziv2 | Naziv kupca v vrstici za dodatni naziv. |
KupecNaziv2Dvojnik | Naziv kupca v vrstici za dodatni naziv v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
KupecNaziv2Dvojnik2 | Naziv kupca v vrstici za dodatni naziv v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše trikrat. |
KupecKontaktnaOseba | Kontaktna oseba kupca. |
KupecUlica | Ulica kupca. |
KupecUlicaDvojnik | Ulica kupca v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
KupecUlicaDvojnik2 | Ulica kupca v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše trikrat. |
KupecPostaKraj | Poštna številka in kraj kupca. |
KupecPostaKrajDvojnik | Poštna številka in kraj kupca v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
KupecPostaKrajDvojnik2 | Poštna številka in kraj kupca v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše trikrat. |
KupecPosta | Samo poštna številka kupca. |
KupecPostaDvojnik | Samo poštna številka kupca v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
KupecPostaDvojnik2 | Samo poštna številka kupca v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše trikrat. |
KupecKraj | Kraj kupca. |
KupecKrajDvojnik | Kraj kupca v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
KupecKrajDvojnik2 | Kraj kupca v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše trikrat. |
KupecDrzava | Država kupca. |
KupecDrzavaDvojnik | Država kupca v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
KupecDrzavaSamoTujina | Država kupca, ki pa se izpiše samo v primeru, če ni iz Slovenije. |
KupecDrzavaSamoTujinaDvojnik | Država kupca, ki pa se izpiše samo v primeru, če ni iz Slovenije v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
KupecFax | FAX številka kupca v kolikor je le ta vpisan v podatkih kupca. |
KupecFaxDvojnik | FAX številka kupca v kolikor je le ta vpisan v podatkih kupca v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
KupecEmail | Elektronski naslov kupca v kolikor je le ta vpisan v podatkih kupca. |
KupecEmailDvojnik | Elektronski naslov kupca v kolikor je le ta vpisan v podatkih kupca v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
KupecTelefon | Telefonska številka kupca v kolikor je le ta vpisana v podatkih kupca. |
KupecTelefonDvojnik | Telefonska številka kupca v kolikor je le ta vpisana v podatkih kupca v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
MobilniTelefon | Številka mobilnega telefona kupca v kolikor je le ta vpisana v podatkih kupca. |
MobilniTelefon2 | Številka mobilnega telefona kupca v kolije le ta vpisana v podatkih kupca v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
KupecDavcnaStevilka | ID št. za DDV kupca. Za račune pred 1.5.2004 je to vedno davčna številka kupca. V primeru, da kupec ni zavezanec za DDV je to davčna številka. |
KupecDavcnaStevilkaDvojnik | ID št. za DDV kupca. Za račune pred 1.5.2004 je to vedno davčna številka kupca. V primeru, da kupec ni zavezanec za DDV je to davčna številka. Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
BesediloDavcnaAliDdvStevilka | Besedilo za ime identifikacije kupca:
|
BesediloDavcnaAliDdvStevilkaDvojnik | Besedilo za ime identifikacije kupca:
|
StevilkaDokumenta | Številka dokumenta (račun, ponudba, avansni račun, dobropis). Zaznamek izpiše v primeru dokumenta, ki je bil davčno potrjen, predpisano številko računa s strani davčne, v primeru da pa ni bil potrjen izpiše interno številko dokumenta. |
StevilkaDokumenta2 | V primeru, da želimo da se podatek iz zaznamka StevilkaDokumenta izpiše dvakrat. |
StevilkaDokumenta3 | V primeru, da želimo da se podatek iz zaznamka StevilkaDokumenta izpiše trikrat. |
StevilkaDokumentaDavcna | Številka dokumenta generirana za dačno upravo (račun, avansni račun, dobropis, bremepis). Po 01.01.2016 bo identičen izpis kot bookmark "StevilkaDokumenta". |
StevilkaDokumentaInterna | Interna številka dokumenta, ki se generira v programu e-računi. (račun, avansni račun, dobropis, bremepis) |
LabelaInStevilkaStorniranegaDok | Številka storniranega dokumenta. V primeru, da je ta davčno potrjen, bookmark izpiše fiskalno številko in ne interne. |
StevilkeStornoDokumentov | Številka storno dokumenta, katero lahko izpišemo na storniranemu dokumentu. |
BesediloKopijaZZapSt | Izpis zaporedne kopije računa (v primeru, da gre za original, prvo generiranje izpisa, se nič ne izpiše). Tukaj se šteje število zapisov v dnevniku spremmeb na dokumentu, kamor se zapisuje tudi datum in čas generiranja izpisa dokumenta. |
DokumentEOR | Izpis enkratne identifikacijske oznake dokumenta. |
DokumentZOI | Izpis zaščitne oznake izdajatelja dokumenta. |
ZOICrtnaKoda2Vrstici | Izpis ZOI niz-a v 2 vrsticah pretvorjenega tako, da bo pisava za črtno kodo "code 128" niz pravilno pretvoril v črtno kodo. |
ZOICrtnaKoda3Vrstice | Izpis ZOI niz-a v 3 vrsticah pretvorjenega tako, da bo pisava za črtno kodo "code 128" niz pravilno pretvoril v črtno kodo. - Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo izpis črtne kode v 3 vrsticah. |
ZOICrtnaKoda4Vrstice | Izpis ZOI niz-a v 4 vrsticah pretvorjenega tako, da bo pisava za črtno kodo "code 128" niz pravilno pretvoril v črtno kodo. - Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo izpis črtne kode v 4 vrsticah. |
ZOICrtnaKoda5Vrstic | Izpis ZOI niz-a v 5 vrsticah pretvorjenega tako, da bo pisava za črtno kodo "code 128" niz pravilno pretvoril v črtno kodo. - Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo izpis črtne kode v 5 vrsticah. |
ZOICrtnaKoda6Vrstic | Izpis ZOI niz-a v 6 vrsticah pretvorjenega tako, da bo pisava za črtno kodo "code 128" niz pravilno pretvoril v črtno kodo. - Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo izpis črtne kode v 6 vrsticah. |
KrajIzstavitveDokumenta | Kraj izstavitve dokumenta. |
DatumDokumenta | Datum izdaje dokumenta. |
DatumDokumenta2 | Datum izdaje dokumenta v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
SifraPartnerja | Šifra partnerja, ki je vpisana v podatkih o partnerju. |
SifraPartnerja2 | Šifra partnerja. Uporabimo v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
SifraKupca | Šifra kupca, ki je vpisana v podatkih o kupcu. |
SifraKupca2 | Šifra kupca. Uporabimo v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
TRR | Številka transakcijskega računa izdajatelja dokumenta. |
IBAN | IBAN številka transkacijskega računa izdajatelja. |
IBAN2 | IBAN številka transkacijskega računa izdajatelja drugič. |
IBAN3 | IBAN številka transkacijskega računa izdajatelja tretjič. |
Sklic | Sklic dokumenta po modulu 05 s kontrolno številko. |
Sklic2 | Sklic dokumenta po modulu 05 s kontrolno številko v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
SklicZNiclo | Sklic dokumenta po modulu 00 t.j. 00, ki mu sledi številka dokumenta brez kontrolne številke. |
SklicZNiclo2 | Sklic dokumenta po modulu 00 t.j. 00, ki mu sledi številka dokumenta brez kontrolne številke v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
SWIFT | Bic kode, ki je vpisana na TRR. |
Narocilnica | Veza na naročilnico - izpis polja, kjer se naročilnica vnaša. |
StevilkaPogodbe | Številka pogodbe. |
PoslovnaEnota | Poslovna enota izbrana na dokumentu. |
DokumentTecajDomVal | Izpis tečaja domače valute na dan, ko je bil izstavljen račun. |
StroskovnoMesto | Stroškovno mesto. |
StroskovnoMesto2 | Stroškovno mesto dvojnik. |
StroskovnoMestoOpis | Opis stroškovnega mesta. |
DokumentIzstavil | Ime in priimek uporabnika, ki je izstavil dokument. |
DokumentIzstavilTelefon | Izpis telefona partnerja, ki je izstavil dokument. |
DokumentIzstavilMobitel | Izpis mobilnega telefona partnerja, ki je izstavil dokument. |
DokumentIzstavilMobitelAliTelefon | Izpis telefona ali mobilnega telefona partnerja, ki je izstavil dokument. |
DokumentIzstavilEmail | Izpis poštnega naslova partnerja, ki je izstavil dokument. |
CasIzstavitveDokumenta | Čas izstavitve dokumenta. |
DatumInCasIzstavitveDokumenta | Datum in čas izstavitve dokumenta. |
DatumIzstavitveDokumenta | Datum izstavitve dokumenta. |
DokumentZacetnoBesedilo | Uvodno besedilo dokumenta. |
DokumentBesediloSpodaj | Zaključno besedilo dokumenta. Vpišemo ga pri vnosu podatkov za glavo dokumenta (vnosno polje "Vpišite besedilo, ki se bo izpisalo na dnu dokumenta"). Tukaj se v določenih primerih izpiše poleg besedila, tudi klavzula za vrsto prodaje. |
DokumentSamoBesediloSpodaj | Zaključno besedilo dokumenta. Vpišemo ga pri vnosu podatkov za glavo dokumenta (vnosno polje "Vpišite besedilo, ki se bo izpisalo na dnu dokumenta"). |
DokumentKlavzulaVrstaProdaje | Izpis klavzule za vrsto prodaje, ki se izpiše v določenih primerih. |
KontrolnaKolicina | V ta zaznamek se vpiše vsota količin vseh postavk na dokumentu. Podatek je včasih koristen za kontrolo količin pri ročnem vnosu dokumentov. |
KontrolnaKolicinaBrezDecimalk | Enak izpis kot v zgornjem zaznamku, le da se ne izpišejo decimalke. |
NacinDostave | Način dostave, ki je vpisan na dokumentu. Pri dobavnici gre za način odpreme. |
NacinPlacila | Način plačila, ki je vpisan na dokumentu. |
TipRacuna | Izpiše tip računa (oz. ostalih dokumentov), izpis: maloprodajni - cene vključujejo DDV ali veleprodajni - cene so brez DDV. |
DostavniNaslov | Celotni dostavni naslov kupca, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. |
DostavniNaslovDvojnik | Celotni dostavni naslov kupca, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
DostavniNaslovNaziv | Naziv pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. |
DostavniNaslovNaziv2 | Naziv pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
DostNasNaziv | Dodatni naziv pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. |
DostNasNaziv2 | Dodatni naziv pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
DostNasUlica | Ulica pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. |
DostNasUlica2 | Ulica pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
DostNasPosta | Pošta pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. |
DostNasPosta2 | Pošta pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
DostNasKraj | Kraj pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. |
DostNasKraj2 | Kraj pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
DostNasPostaKraj | Pošta in kraj pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. |
DostNasPostaKraj2 | Pošta in kraj pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
DostNasDrzava | Država pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. |
DostNasDrzava2 | Država pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
DostNasDrzavaSamoTujina | Država, ko ne gre za SLO, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. |
DostNasDrzavaSamoTujina2 | Država, ko ne gre za SLO, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
DostNasTelefon | Telefon pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. |
DostNasTelefon2 | Telefon pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
DostNasFax | FAX številka pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. |
DostNasFax2 | FAX številka pri dostavnem naslovu, v primeru da se dokument pošilja na dostavni naslov. Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
DostavniAliPrivzetiNaslovNaziv | Izpis naziva dostavnega naslova, če je le ta vezan na dokument, če ni se izpiše naziv kupca iz dokumenta. |
DostavniAliPrivzetiNaslovNaziv2 | Izpis naziva dostavnega naslova, če je le ta vezan na dokument, če ni se izpiše dodatni naziv kupca iz dokumenta. |
DostavniAliPrivzetiNaslovUlica | Izpis ulica dostavnega naslova, če je le ta vezan na dokument, če ni se izpiše naslov kupca iz dokumenta. |
DostavniAliPrivzetiNaslovPostnaSt | Izpis poštne številke dostavnega naslova, če je le ta vezan na dokument, če ni se izpiše naslov kupca iz dokumenta. |
DostavniAliPrivzetiNaslovKraj | Izpis kraja dostavnega naslova, če je le ta vezan na dokument, če ni se izpiše naslov kupca iz dokumenta. |
DostavniAliPrivzetiNaslovPostaKraj | Izpis poštne številke in kraja dostavnega naslova, če je le ta vezan na dokument, če ni se izpiše naslov kupca iz dokumenta. |
DostavniAliPrivzetiNaslovDrzava | Izpis države dostavnega naslova, če je le ta vezan na dokument, če ni se izpiše naslov kupca iz dokumenta. |
DostavniAliPrivzetiNaslovTelefon | Izpis telefona dostavnega naslova, če je le ta vezan na dokument, če ni se izpiše naslov kupca iz dokumenta. |
DostavniAliPrivzetiNaslovFax | Izpis fax-a dostavnega naslova, če je le ta vezan na dokument, če ni se izpiše naslov kupca iz dokumenta. |
KodaDostavnegaNaslova | Izpis kode dostavnega naslova, če je dostavni naslov izbran na dokumentu. |
DokumentBesediloSpodajArtikli | Združen izpis komercialno tehničnih pogojev oz. drugega besedila, ki se izpiše na dnu dokumenta iz artiklov. |
Poleg teh zaznamkov so za posamezne dokumente (račune [3.39.2.4], avansne račune [3.39.2.5], dobropise [3.39.2.6], ponudbe [3.39.2.7]) na voljo še posebni zaznamki.
Za tabelo postavk je potrebno izdelati naslovno vrstico, ki lahko vsebuje naslednje zaznamke (stolpce):
PostavkePozicija | Zaporedna številka postavke. |
PostavkePozicijaSPiko | Zaporedna številka postavke s piko. |
PostavkeSifraArtikla | Šifra artikla za postavko. |
PostavkeOpis | Opis postavke. |
PostavkeDolgiOpis | Dolgi opis postavke za artikel. |
PostavkeOpisZDolgimOpisom | Kratki in dolgi opis artikla. |
PostavkeKolicina | Količina za postavko. |
PostavkeKolicinaBrezDecimalk | Količina za postavko brez decimalk. |
PostavkeKolicinaPakiranja | Količina v pakiranju. |
PostavkeKolicinaSKolicinoPakiranja | Količina pakiranja s količino. |
PostavkeTezaArtikla | Teža artikla. |
PostavkeTezaSKolicinoArtikla | Teža artikla s količino (teža * količina). |
PostavkeEnotaMere | Enota mere za postavko. |
PostavkeEnotaMereSKolicinoPakiranja | Enota mere s količino pakiranja . |
PostavkeArtikelCarinskaTarifa | Carinska tarifa, katero vnesemo na artiklu. |
PostavkeCenaBrezDDV | Cena postavke brez DDV. |
PostavkeCenaBrezDDVVDomVal | Cena postavke brez DDV v domači valuti. |
PostavkeCenaBrezDDV2Dec | Cena postavke brez DDV na dve decimalki natančno. |
PostavkeCenaBrezDDV2DecVDomVal | Cena postavke brez DDV na dve decimalki natančno v domači valuti. |
PostavkeCenaBrezDDV4Dec | Cena postavke brez DDV na štiri decimalke natančno. |
PostavkeCenaKosVPakiranjuBrezDDV | Cena kosa pakiranja znotraj postavke brez DDV. |
PostavkeCenaBrezDDVSPopustom | Cena postavke brez DDV s popustom. |
PostavkeCenaBrezDDVSPopustomVDomVal | Cena postavke brez DDV s popustom v domači valuti. |
PostavkeCenaBrezDDVSPopustom2Dec | Cena postavke brez DDV s popustom na dve decimalki natančno. |
PostavkeCenaBrezDDVSPopustom2DecVDomVal | Cena postavke brez DDV s popustom na dve decimalki natančno v domači valuti. |
PostavkeZnesekBrezDDVBrezCelotenPopust | Cena postavke brez DDV brez upoštevanega popusta na celotni dokument (je pa vključen popust dodan na postavkah). |
PostavkeCenaZDDV | Cena postavke z DDV. |
PostavkeCenaZDDVVDomVal | Cena postavke z DDV v domači valuti |
PostavkeCenaZDDV2Dec | Cena postavke z DDV na dve decimalki natančno |
PostavkeCenaZDDV2DecVDomVal | Cena postavke z DDV na dve decimalki natančno v domači valuti. |
PostavkeCenaKosVPakiranjuZDDV | Cena kosa pakiranja znotraj postavke z DDV. |
PostavkePopust | Odstotek popusta za postavko. |
PostavkePopust2 | Odstotek popusta za postavko, če želimo ta podatek izpisati dvakrat. |
PostavkePopust2Dec | Odstotek popusta za postavko na dve decimalki natančno. |
PostavkePopustNaPostavki | Odstotek popusta določen za postavko (ne vsebuje generalnega popusta na celotni dokument) |
PostavkeZnesekPopustaNaPostavki | Znesek popusta za postavko (ne vsebuje generalnega popusta na celotni dokument) |
PostavkePopustZnesekBrezDDV | Znesek popusta brez DDV. |
PostavkePopustZnesekBrezDDVVDomVal | Znesek popusta brez DDV v domači valuti. |
PostavkePopustZnesekZDDV | Znesek popusta z DDV. |
PostavkePopustZnesekZDDVVDomVal | Znesek popusta z DDV v domači valuti. |
PostavkeStopnjaDDV | Stopnja DDV za postavko. |
PostavkeZnesekBrezDDV | Vrednost postavke brez DDV (cena * količina popust). |
PostavkeZnesekBrezDDV4Dec | Vrednost postavke brez DDV (cena * količina popust) na štiri decimalke natančno. |
PostavkeZnesekBrezDDVVDomVal | Vrednost postavke brez DDV (cena * količina popust) v domači valuti. |
PostavkeZnesekBrezDDVBrezPopusta | Vrednost postavke brez DDV brez popusta (cena * količina). |
PostavkeZnesekBrezDDVBrezPopustaVDomVal | Vrednost postavke brez DDV brez popusta (cena * količina) v domači valuti. |
PostavkeZnesekDDV | Znesek DDV. |
PostavkeZnesekDDVVDomVal | Znesek DDV v domači valuti. |
PostavkeZnesekZDDV | Vrednost postavke z DDV ((cena * količina popust) + DDV). |
PostavkeZnesekZDDVVDomVal | rednost postavke z DDV ((cena * količina popust) + DDV) v domači valuti. |
PostavkeZnesekBrezPopustaZDDV | Vrednost postavke brez popusta(cena * količina). |
PostavkeZnesekBrezPopustaZDDVVDomVal | Vrednost postavke brez popusta(cena * količina) v domači valuti. |
PostavkeCrtnaKoda | Črtna koda artiklov. |
PostavkeCrtnaKodaZZv | Črtna koda izpisana z zvezdico spredaj in zadaj (uporabno v primeru izpisa grafike črtne kode s pomočjo specifičnih pisav v wordu). |
PostavkeKataloskaStevilka | Kataloška številka artiklov. |
PostavkeSerijskeStevilke | Serijske številke artiklov. |
PostavkeLOT | LOT številke artiklov. |
PostavkeVezaNarociloKupca | Veza posamezne postavke na naročilo kupca. |
PostavkeVezaNarociloKupcaNarocilnica | Veza posamezne postavke na naročilo kupca (izpiše se podatek "Naročilnica" iz tega veznega naročila). |
PostavkeDobaviteljArtikla | Če je na postavki artikel se izpiše njegov dobavitelj. |
PostavkeZnamkaArtikla | Če je na postavki artikel se izpiše njegova znamka. |
PostavkeArikelDodAtribut1 | Prvi dodatni atribut za artikel, ki je vpisan na artiklu. |
PostavkeArikelDodAtribut2 | Drugi dodatni atribut za artikel, ki je vpisan na artiklu. |
PostavkeArikelDodAtribut3 | Tretji dodatni atribut za artikel, ki je vpisan na artiklu. |
PostavkeArikelDodAtribut4 | Četrti dodatni atribut za artikel, ki je vpisan na artiklu. |
PostavkeKosovNaKgSKolicino | Izpis kosov na mersko enoto s količino (količina / težo artikla), zaokroženo brez decimalk. |
PostavkeKolicinaEmbalaze | Izpis količine enmbalaže, zaokroženo (količina / količino pakiranja). |
PostavkeCenaZaTisocEnot | Cena brez DDV za tisoč enot (cena artikla * 1000). |
PostavkeCenaZDDVZaTisocEnot | Cena z DDV za tisoč enot. |
PostavkeIzracunanaKolIzKolPakiranja | Izračunana količina iz količine pakiranja (količina pakiranja / količina). |
PostavkeStKosovVPakiranjuNaKg | Število kosov v pakiranju na kilograme (količina pakiranja / teža artikla). |
PostavkeArtikelPrimarnaSkupina | Izpis primarne skupine artikla (le v primeru postavke artikla). |
PostavkeArtikelSekundarnaSkupina | Izpis sekundarne skupine artikla (le v primeru postavke artikla). |
PostavkeTezaArtiklaIzEnoteMere | Izpis teže glede na enoto mere (če je enota mere "kg" se vrne kar količina, drugače se izračuna teža iz količine in teže artikla, če je le ta vnesena) |
PostavkeGarancijskaDobaArtikla | Izpis garancijske dobe artikla. |
PostavkeArtikelPrivzetaLokVSkladiscu | Privzeta lokacija artikla v skladišču. |
PostavkeKolicinaIzTezeArtikla | Količina izračunana na podlagi teže artikla, če je ta vnesena in je enota mere artikla "kg" (količina * teža) |
PostavkeCenaIzTezeArtikla | VP cena izračunana na podlagi teže artikla, če je ta vnesena in je enota mere artikla "kg" (VP cena / teža) |
PostavkeCenaZaTisocEnotIzTezeArtikla | VP cena izračunana na podlagi teže artikla, če je ta vnesena in je enota mere artikla "kg", za 1000 enot((VP cena / teža) * 1000) |
Pod naslovno vrstico je potrebno dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek Postavke .
![]() | V primeru, ko predloga v tabeli, kjer je vrstica za postavke ne vsebuje zaznamka Postavke se postavke ne bodo izpisale na računu. |
Za vsote postavk so na voljo naslednji zaznamki:
SkupajBrezDDVinPopusta | Vsota zneskov postavk brez DDV in brez popusta. |
SkupajBrezDDVinPopustaVDomVal | Vsota zneskov postavk brez DDV in brez popusta v domači valuti. |
SkupajZnesekBrezPopustaZDDV | Vsota zneskov postavk z DDV in brez popusta. |
SkupajZnesekBrezPopustaZDDVVDomVal | Vsota zneskov postavk z DDV in brez popusta v domači valuti |
SkupajZnesekPopusta | Skupni znesek popusta. |
SkupajZnesekPopusta2 | Skupni znesek popusta, ko podatek izpiše drugič. |
PopustNaCelotenDokument | Popust, ki se vnaša v polje "Dodatni popust na celotni znesek računa", izpiše odstotek. |
ZnesekPopustaNaCelotenDokument | Popust, ki se vnaša v polje "Dodatni popust na celotni znesek računa". |
ZnesekPopustaNaCelotenDokument2Dec | Popust, ki se vnaša v polje "Dodatni popust na celotni znesek računa" zaokrožen na dve decimalni mesti. |
SkupajZnesekPopustaVDomVal | Skupni znesek popusta v domači valuti. |
SkupajZnesekPopusta2VDomVal | Skupni znesek popusta v domači valuti. |
SkupajZnesekPopustaPozitivno | Skupni znesek popusta pozitivno. |
SkupajZnesekPopustaPozitivno2 | Skupni znesek popusta pozitivno. |
SkupajZnesekPopustaPozitivnoVDomVal | Skupni znesek popusta pozitivno v domači valuti. |
SkupajZnesekPopustaPozitivno2VDomVal | Skupni znesek popusta pozitivno v domači valuti. |
SkupajZnesekPopustaZDDV | Skupni znesek popusta z DDV. |
SkupajZnesekPopustaZDDV2 | Skupni znesek popusta z DDV. |
SkupajZnesekPopustaZDDVVDomVal | Skupni znesek popusta z DDV v domači valuti. |
SkupajZnesekPopustaZDDV2VDomVal | Skupni znesek popusta z DDV v domači valuti. |
SkupajZnesekPopustaZDDVPozitivno | Skupni znesek popusta z DDV pozitivno. |
SkupajZnesekPopustaZDDVPozitivno2 | Skupni znesek popusta z DDV pozitivno. |
SkupajZnesekPopustaZDDVPozitivnoVDomVal | Skupni znesek popusta z DDV pozitivno v domači valuti. |
SkupajZnesekPopustaZDDVPozitivno2VDomVal | Skupni znesek popusta z DDV pozitivno v domači valuti. |
SkupajZnesekDDV | Skupni znesek DDV celotnega računa. |
SkupajZnesekDDV2 | Enako, kot prej, skupni znesek DDV celotnega računa. Zaznamek se uporabi v primeru, ko se naj na računu ta znesek izpiše dvakrat. |
SkupajZnesekDDVVDomVal | Skupni znesek DDV celotnega računa v domači valuti. |
SkupajZnesekDDVV2DomVal | Enako, kot prej, skupni znesek DDV celotnega računa v domači valuti. Zaznamek se uporabi v primeru, ko se naj na računu ta znesek izpiše dvakrat. |
SkupajPopust | Odstotek popusta glede na znesek celotnega računa. |
PopustNaCelotenDokument | Odstotek dodatnega popusta na celotni račun. |
SkupajBrezDDV | Vsota zneskov postavk brez DDV. |
SkupajBrezDDV2 | Vsota zneskov postavk brez DDV. |
SkupajBrezDDVVDomVal | Vsota zneskov postavk brez DDV v domači valuti. |
SkupajBrezDDV2VDomVal | Vsota zneskov postavk brez DDV v domači valuti. |
SkupajOproscenPromet | Skupni znesek postavk z oproscenim prometom (brez neobdavcljivih postavk). |
SkupajOproscenPromet2 | Enako, kot prej, skupni znesek postavk z oproscenim prometom. Zaznamek se uporabi v primeru, ko se naj na računu ta znesek izpiše dvakrat. |
DenarnaValuta | Denarna valuta dokumenta. |
DenarnaValuta2 | Denarna valuta, v kolikor podatek izpišemo dvakrat. |
DomacaValuta | Domača valuta. |
OsnovaDDV0 | Osnova za DDV po stopnji 0% |
OsnovaDDV0Drugic | Osnova za DDV po stopnji 0% v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
OsnovaDDV0VDomVal | Osnova za DDV po stopnji 0% v domači valuti. |
OsnovaDDV0DrugicVDomVal | Osnova za DDV po stopnji 0% v domači valuti, v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
OsnovaDDV1 | Osnova za DDV po stopnji 9,5% |
OsnovaDDV1Drugic | Osnova za DDV po stopnji 9,5% v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
OsnovaDDVTuji1 | Osnova za DDV po znižani tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje) |
OsnovaDDVTuji1Drugic | Osnova za DDV po znižani tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje), v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat |
OsnovaDDV1VDomVal | Osnova za DDV po stopnji 9,5% v domači valuti. |
OsnovaDDV1DrugicVDomVal | Osnova za DDV po stopnji 9,5% v domači valuti, v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
OsnovaDDVTuji1VDomVal | Osnova za DDV po nižji tuji davčni stopnji, v domači valuti |
OsnovaDDV2 | Osnova za DDV po stopnji 22% |
OsnovaDDV2Drugic | Osnova za DDV po stopnji 22% v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
OsnovaDDVTuji2 | Osnova za DDV po višji tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje) |
OsnovaDDVTuji2Drugic | Osnova za DDV po višji tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje), v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat |
OsnovaDDV2VDomVal | Osnova za DDV po stopnji 22% v domači valuti |
OsnovaDDV2DrugicVDomVal | Osnova za DDV po stopnji 22% v domači valuti, v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
OsnovaDDVTuji2VDomVal | Osnova za DDV po višji tuji davčni stopnji v domači valuti |
OsnovaDDV4 | Osnova za DDV po stopnji 5% |
OsnovaDDV4Drugic | Osnova za DDV po stopnji 5% v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
OsnovaDDV4VDomVal | Osnova za DDV po stopnji 5% v domači valuti |
OsnovaDDV4DrugicVDomVal | Osnova za DDV po stopnji 5% v domači valuti, v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
OsnovaDDVTuji3 | Osnova za DDV po posebni tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje) |
OsnovaDDVTuji3Drugic | Osnova za DDV po posebni tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje), v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat |
ZnesekDDV0 | Znesek DDV 0% |
ZnesekDDV0Drugic | Znesek DDV 0% v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekDDV0VDomVal | Znesek DDV 0% v domači valuti |
ZnesekDDV0DrugicVDomVal | Znesek DDV 0% v domači valuti, v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekDDV1 | Znesek DDV 9,5% |
ZnesekDDV1Drugic | Znesek DDV 9,5% v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekDDVTuji1 | Znesek DDV po nižji tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje) |
ZnesekDDVTuji1Drugic | Znesek DDV po nižji tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje), v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekDDV1VDomVal | Znesek DDV 9,5% v domači valuti |
ZnesekDDV1DrugicVDomVal | Znesek DDV 9,5% v domači valuti, v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekDDVTuji1VDomVal | Znesek DDV po nižji tuji davčni stopnji, v domači valuti. |
ZnesekDDV2 | Znesek DDV 22% |
ZnesekDDV2Drugic | Znesek DDV 22% v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekDDVTuji2 | Znesek DDV po višji tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje) |
ZnesekDDVTuji2Drugic | Znesek DDV po višji tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje), v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekDDV2VDomVal | Znesek DDV 22% v domači valuti |
ZnesekDDV2DrugicVDomVal | Znesek DDV 22% v domači valuti, v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekDDVTuji2VDomVal | Znesek DDV po nižji tuji davčni stopnji, v domači valuti. |
ZnesekDDV4 | Znesek DDV 5% |
ZnesekDDV4Drugic | Znesek DDV 5% v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekDDV4VDomVal | Znesek DDV po stopnji 5% v domači valuti |
ZnesekDDV4DrugicVDomVal | Znesek DDV po stopnji 5% v domači valuti, v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekDDVTuji3 | Znesek DDV po posebni tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje) |
ZnesekDDVTuji3Drugic | Znesek DDV po posebni tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje), v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekZDDV0 | Znesek z DDV 0% |
ZnesekZDDV0Drugic | Znesek z DDV 0% v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekZDDV0VDomVal | Znesek z DDV 0% v domači valuti |
ZnesekZDDV0DrugicVDomVal | Znesek z DDV 0% v domači valuti, v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekZDDV1 | Znesek z DDV 9,5% |
ZnesekZDDV1Drugic | Znesek z DDV 9,5% v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekZDDVTuji1 | Znesek z DDV po nižji tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje) |
ZnesekZDDVTuji1Drugic | Znesek z DDV po nižji tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje), v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekZDDV1VDomVal | Znesek z DDV 9,5% v domači valuti |
ZnesekZDDV1DrugicVDomVal | Znesek z DDV 9,5% v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekZDDV2 | Znesek z DDV 22% |
ZnesekZDDV2Drugic | Znesek z DDV 22% v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekZDDVTuji2 | Znesek z DDV po višji tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje) |
ZnesekZDDVTuji2Drugic | Znesek z DDV po višji tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje), v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekZDDV2VDomVal | Znesek z DDV 22% v domači valuti |
ZnesekZDDV2DrugicVDomVal | Znesek z DDV 22% v domači valuti, v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekZDDV4 | Znesek z DDV 5%. |
ZnesekZDDV4Drugic | Znesek z DDV 5% v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekZDDV4VDomVal | Znesek z DDV 5% v domači valuti |
ZnesekZDDV4DrugicVDomVal | Znesek z DDV 5% v domači valuti, v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
ZnesekZDDVTuji3 | Znesek z DDV po posebni tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje) |
ZnesekZDDVTuji3Drugic | Znesek z DDV po posebni tuji davčni stopnji glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje), v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
StopnjaDDV0 | Izpis stopnje DDV v obliki "0%" |
StopnjaDDV0Drugic | Izpis stopnje DDV v obliki "0%" v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
StopnjaDDV1 | Izpis stopnje DDV v obliki "9,5%" |
StopnjaDDV1Drugic | Izpis stopnje DDV v obliki "9,5%" v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
StopnjaDDVTuji1 | Izpis nižje tuje stopnje DDV v obliki npr. "8,5%" glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje) |
StopnjaDDVTuji1Drugic | Izpis nižje tuje stopnje DDV v obliki npr. "8,5%" glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje), v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
StopnjaDDV2 | Izpis stopnje DDV v obliki "22%" |
StopnjaDDV2Drugic | Izpis stopnje DDV v obliki "22%" v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
StopnjaDDVTuji2 | Izpis višje tuje stopnje DDV v obliki npr. "22%" glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje) |
StopnjaDDVTuji2Drugic | Izpis višje tuje stopnje DDV v obliki npr. "22%" glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje), v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
StopnjaDDV4 | Izpis stopnje DDV v obliki "5%" |
StopnjaDDV4Drugic | Izpis stopnje DDV v obliki "5%" v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
StopnjaDDVTuji3 | Izpis posebne tuje stopnje DDV v obliki npr. "8%" glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje) |
StopnjaDDVTuji3Drugic | Izpis posebne tuje stopnje DDV v obliki npr. "8%" glede na državo, izbrano pri vrsti prodaje (tuje davčne stopnje), v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. |
SkupajArtikelDodAtribut1 | Izpis skupne vrednosti za 1. dodatni atribut, torej le suma stolpce, brez, da se upošteva količina. |
SkupajArtikelDodAtribut2 | Izpis skupne vrednosti za 2. dodatni atribut, torej le suma stolpce, brez, da se upošteva količina. |
SkupajArtikelDodAtribut1SKolicino | Izpis skupne vrednosti za 1. dodatni atribut, v kolikor je ta številka: količina * cena v vrstici oz. suma teh zneskov. |
SkupajArtikelDodAtribut2SKolicino | Izpis skupne vrednosti za 2. dodatni atribut, v kolikor je ta številka: količina * cena v vrstici oz. suma teh zneskov. |
SkupajZaPlacilo | Skupaj znesek za plačilo. |
SkupajZaPlacilo2 | Skupaj znesek za plačilo. Zaznamek se uporabi v primeru, ko se naj na računu ta znesek izpiše dvakrat. |
SkupajZaPlacilo3 | Skupaj znesek za plačilo. Zaznamek se uporabi v primeru, ko se naj na računu ta znesek izpiše trikrat. |
SkupajZaPlaciloZBesedami | Skupaj znesek za plačilo. Zaznamek se uporabi v primeru, kadar želimo skupni znesek izpisati z besedami. |
SkupajZaPlaciloVDomVal | Skupaj znesek za plačilo v domači valuti. |
SkupajZaPlacilo2VDomVal | Skupaj znesek za plačilo v domači valuti. Zaznamek se uporabi v primeru, ko se naj na računu ta znesek izpiše dvakrat. |
SkupajZaPlacilo3VDomVal | Skupaj znesek za plačilo v domači valuti. Zaznamek se uporabi v primeru, ko se naj na računu ta znesek izpiše trikrat. |
SkupajZaPlaciloSIT | Skupaj za plačilo v SIT po centralnem paritetnem tečaju. |
SkupajZaPlaciloEUR | Skupaj za plačilo v EUR po centralnem paritetnem tečaju za dvojno označevanje računov izdanih v SIT. |
SkupajZePlacano | Že prejeto plačilo. |
SkupajZePlacanoVDomVal | Že prejeto plačilo, izpis zneska v domači valuti, če gre za račun v tuji valuti. |
SkupajOstaneZaPlacilo | Preostanek za plačilo. |
SkupajOstaneZaPlacilo2 | Preostanek za plačilo. Bookmark vstavimo v kolikor želimo znesek za plačilo izpisati na dveh različnih mestih. |
SkupajOstaneZaPlaciloVDomVal | Preostanek za plačilo, izpis zneska v domači valuti, če gre za račun v tuji valuti. |
SkupajOstaneZaPlacilo2VdomVal | Preostanek za plačilo, izpis zneska v domači valuti, če gre za račun v tuji valuti. Bookmark vstavimo v kolikor želimo znesek za plačilo izpisati na dveh različnih mestih. |
SkupajTezaArtiklov | Skupna teža artiklov glede na količino. |
SkupajZnesekPopustaPoTipihCen | Skupaj popust glede na tip računa (veleprodajni/maloprodajni). |
SkupajZnesekPopustaPoTipihCenVDomVal | Zgornji zaznamek "SkupajZnesekPopustaPoTipihCen" izpisan v domači valuti. |
SkupajZnesekPopustaPoTipihCenPozitivno | Skupaj popust glede na tip računa (veleprodajni/maloprodajni) pozitivno. |
SkupajZnesekPopustaPoTipihCenPozVDomVal | Zgornji zaznamek "SkupajZnesekPopustaPoTipihCenPozitivno" izpisan v domači valuti. |
SkupajTezaArtiklaIzEnoteMere | Seštevek teže artikla izračunene glede na enoto mere (glej zaznamek "PostavkeTezaArtiklaIzEnoteMere" za podrobnejši opis) |
KontrolnaKolicinaEmbalaze | Vsota v tabeli postavk za zaznamek "PostavkeKolicinaEmbalaze". |
Za tabelo specifikacije DDV je potrebno izdelati naslovno vrstico, ki lahko vsebuje naslednje zaznamke (stolpce):
DDVStopnjaSpecOdstotek | Izpis stopnje DDV. |
DDVStopnjaSpecZnesekDDV | Izpis zneska DDV po določeni stopnji. |
DDVStopnjaSpecZnesekDDVVDomVal | Izpis zneska DDV po določeni stopnji v domači valuti. |
DDVStopnjaSpecOsnovaDDV | Izpis osnove DDV po določeni stopnji. |
DDVStopnjaSpecOsnovaDDVVDomVal | Izpis osnove DDV po določeni stopnji v domači valuti. |
![]() | V primeru, ko predloga v tabeli, kjer je vrstica za izpis ne vsebuje zaznamka DDVStopnjaSpec se tabela specifikacije DDV ne bodo izpisala na dokumentu. |
Poleg zgoraj naštetih bookmarkov, katere lahko uporabimo tako v WORD kot HTML predlogah imamo določene, kateri so namenjeni le za uporabo v HTML predlogah:
DokumentZOIQR | Izpis QR kode. |
Uporaba sledečih bookmarkov je v tabeli postavk, kjer je potrebno pod naslovno vrstico dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek Postavke .
PostavkeSlikaArtikla | Izris slike, katera je uvožena na artiklu v šifrantu artiklov. |
PostavkeCrtnaKodaGrafika | Izris grafike črtne kode, katera je skenirana v šifrantu artiklov v polju "Črtna koda". |
UPNQR | Izpis QR kode, katera omogoča branje podatkov za položnico "UPN QR". |
QRDocumentURL | URL povezava do prikaza predogleda računa in možnost izpisa PDF računa. Običajno se povezava uporablja za pošiljanje SMS sporočil.! |
Poleg splošnih zaznamkov, ki so na voljo za vse dokumente, imamo na voljo tudi nekaj specifičnih za račun:
VezaPonudba | Če je bil račun izdan iz ponudbe ali predračuna -> številka ponudbe ali predračuna. |
VezaPonudbaDatum | Če je bil račun izdan iz ponudbe ali predračuna -> datum ponudbe ali predračuna. |
VezaNarociloKupca | Če ima račun vezo na naročilo kupca -> številka dokumenta naročilo kupca. |
VezaNarociloKupcaDatum | Če ima račun vezo na naročilo kupca -> datum dokumenta naročilo kupca. |
VezaNarociloKupcaNarocilnica | Če ima račun vezo na naročilo kupca -> izpis podatka "naročilnica" iz naročila kupca. |
VezaDobavnica | Številka dobavnice vezane na račun oz. številka dobavnice, ki je ročno vpisana, kot vezna dobavnica na računu. |
VezaDobavnicaReferencaRocniVnos | Številka izdane dobavnice vezane na račun |
VezaDobavnicaReferencaDokumenta | Ročno vnesena številka vezne dobavnice v podatkih o računu. |
DobavniceZDostavnimiNaslovi | Če je na račun vezanih več dobavnic, ta zaznamek izpiše vse dostavne naslove dobavnic. |
DobavniceZDatumi | Če je na račun vezanih več dobavnic, ta zaznamek izpiše številke dobavnic in njihove datume ločeno z /. |
VezaRezervacija | Številka rezervacije na podlagi katere je bil izdan račun. |
ZnesekRezervacije | Če je bil račun izdan iz rezervacije se izpiše znesek rezervacije. |
PlacilniPogoji | Če je bil račun izdan iz rezervacije se izpišejo plačilni pogoji. |
ZnesekProvizije | Znesek provizije, če je bil račun izstavljen iz rezervacije. |
ZnesekProvizije2 | Dvojnik zgornjega zaznamka. |
ProcentProvizije | Procent provizije, če je bil račun izstavljen iz rezervacije. |
OsnovaZaDDVProvizije | Osnova za izračun ddv provizije, če je bil račun izstavljen iz rezervacije. |
ZnesekDDVProvizije | Znesek ddv provizije, če je bil račun izstavljen iz rezervacije. |
VezaAvansniRacun | Če je bil račun izdan iz avansnega računa -> številka avansnega računa. |
DatumZapadlosti | Datum zapadlosti računa. |
DatumZapadlosti2 | Enako, kot prej, datum zapadlosti računa. Zaznamek se uporabi v primeru, ko se naj na računu datum zapadlosti izpiše dvakrat. |
ZapadlostSteviloDni | Število dni od izstavitve dokumenta do dneva zapadlosti (npr. rok plačila 8 dni). |
DatumOpravljeneStoritve | Datum opravljene storitve. V primeru, ko za datum opravljene storitve vnesete obdobje, se bo na računo izpisalo npr. 1.1.2004-31.1.2004. |
MesecOpravljeneStoritve | Mesec in leto opravljene storitve. Npr. če na računu vnesemo datum opravljene storitve 31.1.2005, se bo pri izpisu računu pod tem zaznamkom izpisalo JANUAR 2005. |
DatumZadnjegaPlacila | Datum zadnjega plačila zabeleženega na računu oz., če je račun že bil v celoti plačan, datum polnega plačila računa. |
ZnesekSkupniOdprtiSaldo | Izpis skupnega odprtega salda kupca iz glavne knjige na določeni datum (če gre za masovno tiskanje računov se vzame nastavljeni datum, pri posameznem izpisu pa se vzame datum na dan izpisa). |
ZnesekZSkupnimOdprtimSaldom | Znesek računa s skupnim odprtim saldom kupca iz glavne knjige. |
LabelaInStevilkaOriginalaAliStornoDok | Izpis labele in številke originalnega ali storno dokumenta. |
StevilkaStorniranegaDokumenta | Izpis številke storniranega dokumenta. |
SkupajZePlacanoAvans | Izpis že plačanega zneska računa z avansom. |
StopnjaDDV1Avans | Izpis stopnje DDV 9,5% od že plačanega zneska računa z avansom. |
StopnjaDDV2Avans | Izpis stopnje DDV 22% od že plačanega zneska računa z avansom. |
SkupajOsnovaDDV1Avans | Izpis osnove za 9,5% DDV od že plačanega zneska računa z avansom. |
SkupajOsnovaDDV2Avans | Izpis osnove za 22% DDV od že plačanega zneska računa z avansom. |
SkupajStopnjaDDV1Avans | Izpis zneska DDV 9,5% od že plačanega zneska računa z avansom. |
SkupajStopnjaDDV2Avans | Izpis zneska DDV 22% od že plačanega zneska računa z avansom. |
SkupajOstaneZaPlaciloAvans | Izpis preostalega zneska za plačilo po obračunanih avansih. |
SkupajOstaneDDV1Avans | Izpis preostalega zneska DDV 9,5% za doplačilo. |
SkupajOstaneDDV2Avans | Izpis preostalega zneska DDV 22% za doplačilo. |
Na računu je možno izpisati tudi obroke, če so le ti nastavljeni zato imamo na voljo posebne zaznamke za obroke.
Za tabelo obrokov je potrebno izdelati naslovno vrstico, ki lahko vsebuje naslednje zaznamke (stolpce):
Obrok | Številka obroka. |
ZapadlostObroka | Datum zapadlosti obroka |
ZnesekObroka | Znesek obroka. |
Pod naslovno vrstico je potrebno dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek Obroki .
![]() | V primeru, ko predloga v tabeli, kjer je vrstica za obroke ne vsebuje zaznamka Obroki se obroki ne bodo izpisali na računu. |
Na računu je možno izpisati tudi zabeležena plačila, če so le ta prisotna na računu.
Za tabelo zabeleženih plačil je potrebno izdelati naslovno vrstico, ki lahko vsebuje naslednje zaznamke (stolpce):
ZabelezenoPlaciloPozicija | Zaporedna številka zabeleženega plačila. |
ZabelezenoPlaciloDatumPlacila | Datum zabeleženega plačila. |
ZabelezenoPlaciloZnesek | Znesek zabeleženega plačila. |
ZabelezenoPlaciloValuta | Valuta zabeleženega plačila. |
ZabelezenoPlaciloNacinPlacila | Način zabeleženega plačila. |
ZabelezenoPlaciloOpombe | Opombe zabeleženega plačila. |
Pod naslovno vrstico je potrebno dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek ZabelezenaPlacila .
![]() | V primeru, ko predloga v tabeli, kjer je vrstica za zabeležena plačila ne vsebuje zaznamka ZabelezenaPlacila se zabeležena plačila ne bodo izpisala na računu. |
Na računu je možno izpisati tudi seštevek tež prodanih artiklov po primarni/sekundarni skupini.
Za tabelo je potrebno izdelati naslovno vrstico, ki lahko vsebuje naslednje zaznamke (stolpce) za primarne skupine:
TezaPoPrimSkupinahArtiklaPozicija | Pozicija s piko. |
TezaPoPrimSkupinahArtiklaSkupinaArtikla | Izpis oznake skupine artikla. |
TezaPoPrimSkupinahArtiklaTeza | Seštevek tež za to skupino artiklov. Teža se izračuna iz enote mere (če je enora mere postavke "kg", je teža kar količina, drugače se izračuna kot količina * teža artikla, če le ta obstaja). |
ali za sekundarne skupine:
TezaPoSekSkupinahArtiklaPozicija | Pozicija s piko. |
TezaPoSekSkupinahArtiklaSkupinaArtikla | Izpis oznake skupine artikla. |
TezaPoSekSkupinahArtiklaTeza | Seštevek tež za to skupino artiklov. Teža se izračuna iz enote mere (če je enora mere postavke "kg", je teža kar količina, drugače se izračuna kot količina * teža artikla, če le ta obstaja) |
Pod naslovno vrstico je potrebno dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek TezaPoPrimSkupinahArtikla za primarne skupine in zaznamek TezaPoSekSkupinahArtikla za sekundarne skupine. Za izpis skupnega seštevka tež, je možno uporabiti zaznamka TezaPoPrimSkupinahArtiklaSkupajTeza in TezaPoSekSkupinahArtiklaSkupajTeza .
![]() | V primeru, ko predloga v tabeli, kjer je vrstica za skupine artiklo ne vsebuje zaznamka TezaPoPrimSkupinahArtikla ali TezaPoSekSkupinahArtikla se obroki ne bodo izpisali na računu. |
Na računu je možno izpisati tudi seštevek količin prodanih artiklov po primarni/sekundarni skupini in enoti mere.
Za tabelo je potrebno izdelati naslovno vrstico, ki lahko vsebuje naslednje zaznamke (stolpce) za primarne skupine:
KolPoPrimSkupinahArtiklaPozicija | Pozicija s piko. |
KolPoPrimSkupinahArtiklaSkupinaArtikla | Izpis oznake skupine artikla. |
KolPoPrimSkupinahArtiklaEnotaMere | Izpis enote mere. |
KolPoSekSkupinahArtiklaKolicina | Izpis seštete količine artiklov. |
KolPoPrimSkupinahArtiklaTeza | Seštevek tež za to skupino artiklov in enoto mere. Teža se izračuna iz enote mere (če je enora mere postavke "kg", je teža kar količina, drugače se izračuna kot količina * teža artikla, če le ta obstaja). |
ali za sekundarne skupine:
KolPoSekSkupinahArtiklaPozicija | Pozicija s piko. |
KolPoSekSkupinahArtiklaSkupinaArtikla | Izpis oznake skupine artikla. |
KolPoSekSkupinahArtiklaEnotaMere | Izpis enote mere. |
KolPoPrimSkupinahArtiklaKolicina | Izpis seštete količine artiklov. |
KolPoSekSkupinahArtiklaTeza | Seštevek tež za to skupino artiklov in enoto mere. Teža se izračuna iz enote mere (če je enora mere postavke "kg", je teža kar količina, drugače se izračuna kot količina * teža artikla, če le ta obstaja). |
Pod naslovno vrstico je potrebno dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek KolPoPrimSkupinahArtikla za primarne skupine in zaznamek KolPoSekSkupinahArtikla za sekundarne skupine. Za izpis skupnega seštevka tež, je možno uporabiti zaznamka KolPoPrimSkupinahArtiklaSkupajTeza in KolPoSekSkupinahArtiklaSkupajTeza .
![]() | V primeru, ko predloga v tabeli, kjer je vrstica za podatke ne vsebuje zaznamka KolPoSekSkupinahArtikla ali KolPoSekSkupinahArtikla se podatki ne bodo izpisali na računu. |
Poleg splošnih zaznamkov, ki so na voljo za vse dokumente, imamo na voljo tudi nekaj specifičnih za avansni račun:
DatumPrejemaPredplacila | Datum prejema predplačila. |
DatumOpravljeneStoritve | Predviden datum opravljene storitve. |
LabelaInStevilkaOriginalaAliStornoDok | Izpis labele in številke originalnega ali storno dokumenta. |
StevilkaStorniranegaDokumenta | Izpis sštevilke storniranega dokumenta. |
VezaRacun | Številka računa na podlagi katerega je bil izdan avansni račun. |
VezaPonudba | Številka ponudbe iz katere je bil izstavljen avansni račun. |
Poleg splošnih zaznamkov, ki so na voljo za vse dokumente, imamo na voljo tudi nekaj specifičnih za dobropis:
VezaRacun | Številka računa na podlagi katerega je bil izdan dobropis. |
VezaAvansniRacun | Številka avansnega računa, ki se veže na dobropis. |
DatumOpravljeneStoritve | Datum opravljene storitve. |
LabelaInStevilkaOriginalaAliStornoDok | Izpis labele in številke originalnega ali storno dokumenta. |
StevilkaStorniranegaDokumenta | Izpis sštevilke storniranega dokumenta. |
Poleg splošnih zaznamkov, ki so na voljo za vse dokumente, imamo na voljo tudi nekaj specifičnih za ponudbo:
DatumVeljavnosti | Datum veljavnosti ponudbe |
DatumIzvedbe | dobava/izvedba ponudbe do dne |
DobaviteljNaziv | Naziv dobavitelja. (Dobavnica) |
DobaviteljNazivDvojnik | Naziv dobavitelja v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. (Dobavnica) |
DobaviteljNaziv2 | Naziv dobavitelja v vrstici za dodatni naziv. (Dobavnica) |
DobaviteljNaziv2Dvojnik | Naziv dobavitelja v vrstici za dodatni naziv v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. (Dobavnica) |
DobaviteljKontaktnaOseba | Dobavitelj kontaktna oseba. (Dobavnica) |
DobaviteljUlica | Ulica dobavitelja. (Dobavnica) |
DobaviteljUlicaDvojnik | Ulica dobavitelja v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. (Dobavnica) |
DobaviteljPostaKraj | Poštna številka in kraj dobavitelja. (Dobavnica) |
DobaviteljPostaKrajDvojnik | Poštna številka in kraj dobavitelja v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. (Dobavnica) |
DobaviteljPosta | Samo poštna številka dobavitelja. (Dobavnica) |
DobaviteljKraj | Kraj dobavitelja. (Dobavnica) |
DobaviteljDrzava | Država dobavitelja. (Dobavnica) |
DobaviteljDrzavaSamoTujina | Država dobavitelja, ki pa se izpiše samo v primeru, če ni iz Slovenije (Dobavnica) |
DobaviteljDavcnaStevilka | ID št. za DDV dobavitelja. Za račune pred 1.5.2004 je to vedno davčna številka dobavitelja. V primeru, da kupec ni zavezanec za DDV je to davčna številka. (Dobavnica) |
DobaviteljDavcnaStevilkaDvojnik | ID št. za DDV dobavitelja. Za račune pred 1.5.2004 je to vedno davčna številka dobavitelja. V primeru, da kupec ni zavezanec za DDV je to davčna številka. Zaznamek uporabimo v primeru, da želimo da se ta podatek izpiše dvakrat. (Dobavnica) |
DobaviteljFax | FAX številka dobavitelja v kolikor je le ta vpisan v podatkih dobavitelja. (Dobavnica) |
DobaviteljEmail | Elektronski naslov dobavitelja v kolikor je le ta vpisan v podatkih dobavitelja. (Dobavnica) |
DobaviteljTelefon | Telefonska številka dobavitelja v kolikor je le ta vpisana v podatkih dobavitelja. (Dobavnica) |
DatumIzvedbe | Rok dobave/izvedbe (naročilo dobavitelju) |
DatumDobave | Rok dobave (dobavnica) |
RokPlacilaDni | Rok plačila naročila v dnevih |
DatumPlacila | Datum plačila naročila |
Narocil | Naročnik naročila |
DobaviteljFax | FAX številka dobavitelja, v kolikor je le ta vpisana v podatkih dobavitelja. |
DobaviteljEmail | Elektronski naslov dobavitelja, v kolikor je le ta vpisan v podatkih dobavitelja. |
DobaviteljTelefon | Telefonska številka dobavitelja, v kolikor je le ta vpisana v podatkih dobavitelja. |
VezaRacun | Številka računa na katerega je vezana dobavnica. |
VezaDobropis | Številka dobropisa na katerega je vezana dobavnica. |
StroskovnoMestoSkladisce | Stroškovno mesto skladišča vezanega na dobavnico. |
LabelaInStevilkaOriginalaAliStornoDok | Izpis labele in številke originalnega ali storno dokumenta. |
StevilkaStorniranegaDokumenta | Izpis sštevilke storniranega dokumenta. |
Dodatni zaznamki postavk dobavnice:
PostavkeNabavnaCena | Nabavna cena postavke. |
PostavkeNabavnaVrednost | Nabavna vrednost postavke. |
PostavkeOpomba | Izpis opombe vpisane na postavki/artiklu na dobavnici |
Dodatna postavka za skupne znske na podlagi zgornjih postavk v tabeli:
SkupajNabavnaVrednostBrezDDV | Skupna nabavna vrednost na dokumentu. |
Poleg splošnih zaznamkov, ki so na voljo za vse dokumente, imamo na voljo tudi nekaj specifičnih za opomin.
Zaznamki za izpis posameznih postavk v tabeli:
OpOznakaZaKnjizenje | Izpis številke računa, za katerega se pošilja opomin |
OpDatumDokumenta | Datum računa, za katerega se izstavlja opomin |
OpRokPlacila | Datum zapadlosti računa oz. posamezne postavke |
OpZnesekRacuna | Celotni znesek računa, za katerega se opominja stranko |
OpOstaneZaPlacilo | Odprti znesek računa, za katerega se opominja stranko |
OpOpisKnjizbe | Opis računa, za katerega se izstavlja opomin |
Poleg splošnih zaznamkov, ki so na voljo za vse dokumente, imamo na voljo tudi nekaj specifičnih za naročilo kupca.
DatumNarocila | Datum (prejema) naročila (ni nujno enako datumu dokumenta v našem sistemu, če ni vpisano vzame datum dokumenta). |
DatumIzvedbe | Datum dobave/izvedbe naročila. |
NarocilKontakt | Ime osebe, ki je oddala naročilo, poljuben vpis direktno na dokumentu. |
VezaPonudba | Številka ponudbe iz katere je bila naročilnica izstavljena. |
VezaPonudbaDatum | Izpiše datum ponudbe iz katere je bila naročilnica izstavljena. |
PostavkeVezaNaDobavnico | Veza posamezne postavke na dobavnico |
PostavkeVezaNarociloDobavitelju | Veza posamezne postavke na naročilo odbavitelju. |
LabelaInStevilkaOriginalaAliStornoDok | Izpis labele in številke originalnega ali storno dokumenta. |
StevilkaStorniranegaDokumenta | Izpis sštevilke storniranega dokumenta. |
VezaPrevzemnica | Veze na prevzemnice. |
PostavkeNarociloKupcaDobavljenaKol | Izpis že izdobavljene količine v tabeli postavk na naročilu kupca |
Poleg splošnih zaznamkov, ki so na voljo za vse dokumente, imamo na voljo tudi nekaj specifičnih za rezervacijo.
StevilkaDokumenta | Številka rezervacije. |
KrajIzstavitveDokumenta | Kraj izstavitve rezervacije. |
KrajIzstavitveDokumenta2 | Kraj izstavitve rezervacije dvojnik. |
Destinacija | Polje kamor vpišemo destinacijo potovanja. |
Destinacija2 | Polje kamor vpišemo destinacijo potovanja. |
Namestitev | Podatek o namestitivi. |
Namestitev2 | Podatek o namestitivi. |
RezStPartnerja | Rezervacijska števika partnerja. |
RezStPartnerja2 | Rezervacijska števika partnerja dvojnik. |
SteviloOseb | Število oseb. |
SteviloOseb2 | Število oseb dvojnik. |
Regija | Regija potovanja. |
TerminOd | Datum od kdaj bo potovanje trajalo. |
TerminDo | Datum do kdaj bo potovanje trajalo. |
TerminOd2 | Datum od kdaj bo potovanje trajalo. |
TerminDo2 | Datum do kdaj bo potovanje trajalo. |
PrvaStoritev | Prva storitev rezervacije. |
ZadnjaStoritev | Zadnja storitev rezervacije. |
PrvaStoritev2 | Prva storitev rezervacije dvojnik. |
ZadnjaStoritev2 | Zadnja storitev rezervacije dvojnik. |
Prevoz | Podatek o prevozu. |
Storitve | Storitve, ko so vključene v rezervacijo. |
Storitve2 | Storitve, ko so vključene v rezervacijo dvojnik. |
OpombeRezervacije | Opombe na rezervaciji. |
OpombeRezervacije2 | Opombe na rezervaciji dvojnik. |
NosilecNaziv | Naziv nosilca rezervacije. |
NosilecUlica | Ulica nosilca rezervacije. |
NosilecPosta | Pošta nosilca rezervacije. |
NosilecKraj | Kraj nosilca rezervacije. |
NosilecDrzava | Država nosilca rezervacije. |
NosilecTelefon | Kontaktni telefon nosilca rezervacije. |
Organizator | Podatek o organizatorju potovanja. |
DatumIzdaje | Datum izdaje rezervacije. |
DatumIzdaje2 | Datum izdaje rezervacije dvojnik. |
ZnesekProvizije | Znesek provizije. |
ZnesekProvizije2 | Dvojnik zgornjega zaznamka. |
ProcentProvizije | Procent provizije. |
OsnovaZaDDVProvizije | Osnova za izračun ddv provizije. |
ZnesekDDVProvizije | Znesek ddv provizije. |
RizikoOdpovedi | Znesek rizika odpovedi. |
DokumentIzpisal | Izpis uporabnika, ki je izpisal dokument. |
Podatki udeležencev:
UdelezenecPozicija | Zap. številka udeleženca. |
UdelezenecPozicijaSPiko | Zap. številka udeleženca s piko. |
UdelezenecPriimekInIme | Ime in priimek udeleženca. |
UdelezenecDatumRojstva | Datum rojstva udeleženca. |
UdelezenecPopust | Popust za udeleženca. |
Pod naslovno vrstico je potrebno dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek Udelezenci .
Podvojen izpis podatkov udeležencev:
UdelezenecPozicija2 | Zap. številka udeleženca. |
UdelezenecPozicijaSPiko2 | Zap. številka udeleženca s piko. |
UdelezenecPriimekInIme2 | Ime in priimek udeleženca. |
UdelezenecDatumRojstva2 | Datum rojstva udeleženca. |
UdelezenecPopust2 | Popust za udeleženca. |
Pod naslovno vrstico je potrebno dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek Udelezenci2 .
Podatki obračunskih postavk rezervacije:
ObracunPostavkaPozicija | Zap. številka obračunske postavke. |
ObracunPostavkaPozicijaSPiko | Zap. številka obračunske postavke s piko. |
ObracunPostavkaOpis | Opis obračunske postavke. |
ObracunPostavkaOpis2 | Opis obračunske postavke. |
ObracunPostavkaKolicina | Količina na postavki. |
ObracunPostavkaZnesek | Znesek. |
ObracunPostavkaPopust | Popust. |
ObracunPostavkaSkupaj | Skupen znesek postavke. |
ObracunZnesekZaPlacilo | Seštevek znesekov postavk za plačilo. |
ObracunZnesekZaPlaciloVDomVal | Seštevek znesekov postavk za plačilo, v domači valuti. |
Pod naslovno vrstico je potrebno dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek ObracunPostavke .
Podatki zabeleženih plačil rezervacije:
PlaciloPozicija | Zap. številka plačila. |
PlaciloNazivPlacnika | Naziv plačnika. |
PlaciloStDokumenta | Številka dokumenta, če je bilo plačano s kuponom itd. |
PlaciloOpombe | Opombe plačila. |
PlaciloDatumPlacila | Datum plačila. |
PlaciloNacinPlacila | Način plačila. |
PlaciloZnesek | Znesek plačila. |
Pod naslovno vrstico je potrebno dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek Placila .
Poleg splošnih zaznamkov, ki so na voljo za vse dokumente, imamo na voljo tudi nekaj specifičnih za izpis medskladiščnice.
Zaznamki za izpis posameznih postavk v tabeli:
IzSkladisca | Iz katerega skladišča prenašate artikel. |
VSkladisce | V katero skladišče prenašate artikel. |
PostavkeMedskladiscnicaNabavnaCena | Nabavna cena postavke |
PostavkeMedskladiscnicaNabavnaVrednost | Nabavna vrednost postavke (nabavna cena * količina) |
PostavkeMedskladiscnicaVeleprodajnaCena | Veleprodajna cena postavke |
PostavkeMedskladiscnicaVpVrednost | Veleprodajna vrednost postavke (veleprodajna cena * količina) |
PostavkeMedskladiscnicaMaloprodajnaCena | Maloprodajna cena postavke |
PostavkeMedskladiscnicaMpVrednost | Maloprodajna vrednost postavke (maloprodajna cena * količina) |
SkupajMedskladiscnicaKolicina | Skupna količina postavk na medskladiščnici |
SkupajMedskladiscnicaNabavnaVrednost | Skupna nabavna vrednost postavk na medskladiščnici |
SkupajMedskladiscnicaVpVrednost | Skupna veleprodajna vrednost postavk na medskladiščnici |
SkupajMedskladiscnicaMpVrednost | Skupna maloprodajna vrednost postavk na medskladiščnici |
Poleg splošnih zaznamkov, ki so na voljo za vse dokumente, imamo na voljo tudi nekaj specifičnih za prevzemni list.
VSkladisce | Podatek v katero skladišče gre blago na prevzemnem listu. |
KrajPrevzemaDokumenta | Stroškovno mesto, kjer je bil prevzet dokument. |
DokumentPrevzel | Oseba, ki je prevzela dokument |
DatumPrevzema | Izpiše datum prevzema blaga. |
ZunanjaStDobavnice | Izpiše številko prejete dobavnice. |
ZunanjiDatumDobavnice | Izpiše datum prejete dobavnice. |
KontrolnaKolicina | Izpiše količina za kontrolo blaga. |
Narocilnica | Izpiše številko naročilnice. |
LabelaInStevilkaOriginalaAliStornoDok | Izpis labele in številke originalnega ali storno dokumenta. |
StevilkaStorniranegaDokumenta | Izpis sštevilke storniranega dokumenta. |
Zaznamki za izpis postavk.
PostavkeSerijskeStevilke | Serijske številke artikla. |
PostavkeNabavnaCena | Nabavna cena artikla. |
PostavkeNabavnaVrednost | Nabavna vrednost artiklov (količina*cena). |
PostavkeVpRazlikaVCeni | Veleprodajna razlika v ceni, za artikal. |
PostavkeVpRazlikaVCeniVrednost | Skupaj veleprodajna razlika v ceni (cena*količina). |
PostavkeVpMarzaOdstotek | Odstotek marže na veleprodajno ceno. |
PostavkeVpMarza | Cena marže na veleprodajno ceno. |
PostavkeVpMarzaVrednost | Vrednost marže artiklov na veleprodajno vrednost (količina*cena) |
PostavkeVpCena | Veleprodajna cena artikla. |
PostavkeVpVrednost | Veleprodajna vrednost za artikle (cena*količina). |
PostavkeMpRazlikaVCeni | Maloprodajna razlika v ceni, za artikal. |
PostavkeMpRazlikaVCeniVrednost | Skupaj maloprodajna razlika v ceni (cena*količina). |
PostavkeMpMarzaOdstotek | Odstotek marže na maloprodajno ceno. |
PostavkeMpMarza | Cena marže na maloprodajno ceno. |
PostavkeMpMarzaVrednost | Vrednost marže artiklov na maloprodajno ceno (količina*cena). |
PostavkeMpCena | Maloprodajna cena artikla. |
PostavkeMpVrednost | Maloprodajna vrednost za artikle (količina*cena). |
PostavkeMpCenaZDDV | Maloprodajna cena z DDV. |
PostavkeMpVrednostZDDV | Maloprodajna vrednost z DDV (količina*cena). |
PostavkeMpCenaZnesekDDV | Znesem DDV za maloprodajno ceno. |
PostavkeCrtnaKoda | Črtnka koda artikla. |
PostavkeKataloskaStevilka | Kataloška številka artikla. |
PostavkeDobaviteljevaCena | Dobaviteljeva cena artikla. |
PostavkeVrednostVDobValuti | Vrednost artikla v dobavitelje valuti. |
PostavkeDobCenaVDomValuti | Dobaviteljeva cena v domači valuti. |
PostavkeDobVrednostVDomValuti | Dobaviteljeva vrednost v domači valuti. |
PostavkeRabatDobavitelja | Rabat dobavitelja v procentih. |
PostavkeZnesekRabata | Znesek rabata na postavki (rabat * količina). |
PostavkeDelezStrTransporta | Delež stroška transporta. |
PostavkeStrosekTransporta | Strošek transporta. |
PostavkeCarina | Carina. |
PostavkeZnesekCarine | Znesek carine. |
PostavkeVstopniDDV | Vstopni DDV. |
PostavkeZnesekVstopnegaDDV | Vrednost vstopnega DDV (vstopni ddv * količina). |
PostavkeNeposredniStroski | Neposredni stroški. |
PostavkeSkupajNeposredniStroski | Skupaj neposredni stroški na postavki. |
PostavkeNabVredZVstopnimDDV | Nabavna vrednost z vstopnim DDV. |
Zaznamki za seštevke postavk:
SkupajNabavnaVrednostBrezDDV | Skupna nabavna vrednost brez DDV. |
SkupajVpMarzaVrednost | Skupna vrednost marže na veleprodajno vrednost (znesek * količina). |
SkupajVpMarza | Skupni znesek marže na veleprodajno vrednost za eno enoto. |
SkupajVpVrednost | Skupna veleprodajna vrednost (znesek * količina). |
SkupajVpZnesek | Skupni veleprodajni znesek za eno enoto. |
SkupajVpRazlikaVCeniVrednost | Skupna veleprodajna razlika v ceni. |
SkupajMpMarzaVrednost | Skupna vrednost marže na maloprodajno vrednost (znesek * količina). |
SkupajMpMarza | Skupna vrednost marže na maloprodajno vrednost na eno enoto. |
SkupajMpVrednostBrezDDV | Skupna maloprodajna vrednost brez DDV |
SkupajMpRazlikaVCeniVrednost | Skupna maloprodajna razlika v ceni. |
SkupajMpDDVVrednost | Skupna vrednost DDV za maloprodajno vrednost (vrednost * količina). |
SkupajMpDDV | Skupna vrednost DDV za maloprodajno vrednost na eno enoto. |
SkupajMpVrednost | Skupna maloprodajna vrednost (znesek * količina). |
SkupajMpZnesek | Skupna maloprodajna vrednost na eno enoto. |
SkupajNabVredZVstopnimDDV | Skupaj nabavna vrednost z vstopnim DDV. |
Zaznamki za izpis zneseka stroškov transporta, carine, ipd.
SkupajZnesekRabata | Skupaj znesek rabat dobavitelja. |
SkupajStrosekTransporta | Skupaj znesek stroškov transporta. |
SkupajZnesekCarine | Skupaj znesek carine. |
SkupajNeposredniStroski | Skupaj neposredni stroški. |
SkupajNabavnaVrednostBrezDDV | Skupaj nabavna vrednost artiklov brez ddv. |
SkupajVrednostVDobValuti | Skupaj vrednost prevzetih artiklov v dobaviteljevi valuti. |
SkupajVrednostVDomValuti | Skupaj vrednost prevzetih artiklov v domači valuti. |
SkupajZnesekVstopnegaDDV | Skupaj znesek vstopnega DDV. |
Ko želimo v MS Wordu narediti predlogo za tiskanje delovnega naloga, imamo na voljo določene zaznamke oz. bookmarke, vendar pa ni nujno, da v eni predlogi uporabimo vse. Na voljo so nam naslednji zaznamki oz. bookmarki:
DNDodeljenZaposlenemu | Zaposleni, kateremu je DN dodeljen |
DNPricetekDela | Datum pričetka dela |
DNRokIzvedbeDela | Predvideni datum izvedbe dela |
DNDatumIzvedbeDela | Datum izvedbe dela |
DNDatumZapiranja | Datum zapiranja DN |
DNStatus | Status DN |
DNPoslovnoLeto | Poslovno leto na DN |
DNSkladisceVhodnegaMateriala | Skladišče vhodnega materiala |
DNSkladisceGotovihIzdelkov | Skladišče gotovih izdelkov |
DNValuta | Denarna valuta |
DNValuta2 | Denarna valuta, v primeru, ko želimo da se denarna valuta izpiše na dveh mestih |
DNOpisNarocila | Opis naročila na DN |
DNKontaktnaOsebaNarocnika | Kontaktna oseba naročnika |
DNLokacijaDela | Lokacija dela |
Za tabelo postavk naročenih izdelkov je potrebno izdelati naslovno vrstico, ki lahko vsebuje naslednje zaznamke (stolpce):
PostavkeDNNaroceniIzdelkiPozicija | Zaporedna številka postavke naročenih izdelkov |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiPozicijaSPiko | Zaporedna številka postavke naročenih izdelkov s piko |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiSifraArtikla | Šifra artikla oz. naročenega izdelka |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiNaziv | Naziv artikla oz. naročenega izdelka |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiOpis | Opis artikla oz. naročenega izdelka |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiDolgiOpis | Naziv in opis artikla oz. naročenega izdelka |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiKolicina | Količina artiklov oz. naročenih izdelkov |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiKolBrezDec | Količina artiklov oz. naročenih izdelkov brez decimalk |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiEnotaMere | Enota mere za postavko |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiKataloskaSt | Kataloška številka artikla oz. naročenega izdelka |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiSerijskeSt | Serijske številke artikla oz. naročenega izdelka |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiCrtnaKoda | Črtna koda artikla oz. naročenega izdelka |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiKolVSkladiscu | Količina že prenešenih artiklov oz. naročenih izdelkov na skladišče gotovih izdelkov |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiNabCenaMat | Nabavna cena materiala |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiNabVredMat | Nabavna vrednost materiala (nabavna cena * količina) |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiCenaMatBrezDDV | Cena postavke materiala brez ddv |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiVredMatBrezDDV | Vrednost postavke materiala brez ddv (cena * količina) |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiCenaBrezDDV | Cena postavke naročenega izdelka brez ddv |
PostavkeDNNaroceniIzdelkiVrednostBrezDDV | Vrednost naročenega izdelka brez ddv (cena * količina) |
Pod naslovno vrstico je potrebno dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek PostavkeDNNaroceniIzdelki
Za vsote postavk tabele naročenih izdelkov so na voljo naslednji zaznamki:
SkupajDNNaroceniIzdelkiKolicina | Skupna količina artiklov oz. naročenih izdelkov |
SkupajDNNaroceniIzdelkiKolVSkladiscu | Skupna količina že prenešenih artiklov oz. naročenih izdelkov na skladišče gotovih izdelkov |
SkupajDNNaroceniIzdelkiNabVredMat | Skupna nabavna vrednost materiala |
SkupajDNNaroceniIzdelkiVredMatBrezDDV | Skupna vrednost materiala brez ddv |
SkupajDNNaroceniIzdelkiVrednostBrezDDV | Skupna vrednost artiklov oz. naročenih izdelkov brez ddv |
Za tabelo postavk prevzetega materiala na delovni nalog je potrebno izdelati naslovno vrstico, ki lahko vsebuje naslednje zaznamke (stolpce):
PostavkeDNPrevzetMaterialPozicija | Zaporedna številka postavke prezetega materiala |
PostavkeDNPrevzetMaterialPozicijaSPiko | Zaporedna številka postavke prezetega materiala s piko |
PostavkeDNPrevzetMaterialSifraArtikla | Šifra artikla oz. prevzetega materiala na DN |
PostavkeDNPrevzetMaterialNaziv | Naziv artikla oz. prevzetega materiala na DN |
PostavkeDNPrevzetMaterialOpis | Opis artikla oz. prevzetega materiala na DN |
PostavkeDNPrevzetMaterialDolgiOpis | Naziv in opis artikla oz. prevzetega materiala na DN |
PostavkeDNPrevzetMaterialKolicina | Količina artikla oz. prevzetega materiala na DN |
PostavkeDNPrevzetMaterialKolBrezDec | Količina artikla oz. prevzetega materiala na DN brez decimalk |
PostavkeDNPrevzetMaterialEnotaMere | Enota mere za postavko |
PostavkeDNPrevzetMaterialSerijskeSt | Serijske številke artikla oz. prevzetega materiala na DN |
PostavkeDNPrevzetMaterialKataloskaSt | Kataloška številka prevzetega materiala na DN |
PostavkeDNPrevzetMaterialCrtnaKoda | Črtna koda artikla oz. prevzetega materiala na DN |
PostavkeDNPrevzetMaterialNabavnaCena | Nabavna cena artikla oz. prevzetega materiala na DN |
PostavkeDNPrevzetMaterialCenaBrezDDV | Cena artikla oz. prevzetega materiala na DN brez ddv |
Pod naslovno vrstico je potrebno dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek PostavkeDNPrevzetMaterial
Za vsoto postavk tabele prevzetega materiala na delovni nalog je na voljo naslednji zaznamek:
SkupajDNPrevzetMaterialKolicina | Skupna količina artiklov oz. prevzetih materialov na DN |
Za tabelo postavk porabljenega materiala v proizvodnji je potrebno izdelati naslovno vrstico, ki lahko vsebuje naslednje zaznamke (stolpce):
PostavkeDNPorabljenMaterialPozicija | Zaporedna številka postavke porabljenega materiala |
PostavkeDNPorabljenMaterialPozicijaSPiko | Zaporedna številka postavke porabljenega materiala s piko |
PostavkeDNPorabljenMaterialSifraArtikla | Šifra artikla oz. porabljenega materiala |
PostavkeDNPorabljenMaterialNaziv | Naziv artikla oz. porabljenega materiala |
PostavkeDNPorabljenMaterialOpis | Opis artikla oz. porabljenega materiala |
PostavkeDNPorabljenMaterialDolgiOpis | Naziv in opis artikla oz. porabljenega materiala |
PostavkeDNPorabljenMaterialKolicina | Količina artikla oz. porabljenega materiala |
PostavkeDNPorabljenMaterialKolBrezDec | Količina artikla oz. porabljenega materiala brez decimalk |
PostavkeDNPorabljenMaterialEnotaMere | Enota mere za postavko |
PostavkeDNPorabljenMaterialSerijskeSt | Serijske številka artikla oz. porabljenega materiala |
PostavkeDNPorabljenMaterialKataloskaSt | Kataloška številka artikla oz. porabljenega materiala |
PostavkeDNPorabljenMaterialCrtnaKoda | Črtna koda artikla oz. porabljenega materiala |
PostavkeDNPorabljenMaterialSifraIzdelka | Šifra naročenega izdelka za katerega se je porabil material |
PostavkeDNPorabljenMaterialNabavnaCena | Nabavna cena artikla oz. porabljenega materiala |
PostavkeDNPorabljenMaterialNabVred | Nabavna vrednost artikla oz. porabljenega materiala (nabavna cena * količina) |
PostavkeDNPorabljenMaterialCenaBrezDDV | Cena artikla oz. porabljenega materiala brez ddv |
PostavkeDNPorabljenMaterialVredBrezDDV | Vrednost artikla oz. porabljenega materiala brez ddv (cena * količina) |
Pod naslovno vrstico je potrebno dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek PostavkeDNPorabljenMaterial
Za vsote postavk tabele porabljenega materiala v proizvodnji so na voljo naslednji zaznamki:
SkupajDNPorabljenMaterialKolicina | Skupna količina artiklov oz. porabljenega materiala |
SkupajDNPorabljenMaterialNabavnaVrednost | Skupna nabavna vrednost artiklov oz. porabljenega materiala |
SkupajDNPorabljenMaterialVrednostBrezDDV | Skupna vrednost artiklov oz. porabljenega materiala brez ddv |
SkupajDNPorabljenMaterialVredBrezDDV2 | Skupna vrednost artiklov oz. porabljenega materiala brez ddv, v primeru, ko želimo da se vrednost izpiše na dveh mestih |
Za tabelo postavk dobavljenega materiala je potrebno izdelati naslovno vrstico, ki lahko vsebuje naslednje zaznamke (stolpce):
PostavkeDNDobavljenMaterialPozicija | Zaporedna številka postavke dobavljenega materiala |
PostavkeDNDobavljenMaterialPozicijaSPiko | Zaporedna številka postavke dobavljenega materiala s piko |
PostavkeDNDobavljenMaterialSifraArtikla | Šifra artikla oz. dobavljenega materiala |
PostavkeDNDobavljenMaterialNaziv | Naziv artikla oz. dobavljenega materiala |
PostavkeDNDobavljenMaterialOpis | Opis artikla oz. dobavljenega materiala |
PostavkeDNDobavljenMaterialDolgiOpis | Naziv in opis artikla oz. dobavljenega materiala |
PostavkeDNDobavljenMaterialKolicina | Količina artikla oz. dobavljenega materiala |
PostavkeDNDobavljenMaterialKolBrezDec | Količina artikla oz. dobavljenega materiala brez decimalk |
PostavkeDNDobavljenMaterialEnotaMere | Enota mere za postavko |
PostavkeDNDobavljenMaterialSerijskeSt | Serijske številka artikla oz. dobavljenega materiala |
PostavkeDNDobavljenMaterialKataloskaSt | Kataloška številka artikla oz. dobavljenega materiala |
PostavkeDNDobavljenMaterialCrtnaKoda | Črtna koda artikla oz. dobavljenega materiala |
PostavkeDNDobavljenMaterialNabavnaCena | Nabavna cena artikla oz. dobavljenega materiala |
PostavkeDNDobavljenMaterialNabVred | Nabavna vrednost artikla oz. dobavljenega materiala (nabavna cena * količina) |
PostavkeDNDobavljenMaterialCenaBrezDDV | Cena artikla oz. dobavljenega materiala brez ddv |
PostavkeDNDobavljenMaterialVredBrezDDV | Vrednost artikla oz. dobavljenega materiala brez ddv (cena * količina) |
PostavkeDNDobavljenMaterialSkladisce | Skladišče iz katerega smo dobavili material |
PostavkeDNDobavljenMaterialVezaDobavnica | Veza na dobavnico s katero smo dobavili material |
Pod naslovno vrstico je potrebno dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek PostavkeDNDobavljenMaterial
Za vsote postavk tabele dobavljenega materiala so na voljo naslednji zaznamki:
SkupajDNDobavljenMaterialKolicina | Skupna količina artiklov oz. dobavljenega materiala |
SkupajDNDobavljenMaterialVrednostBrezDDV | Skupna vrednost artiklov oz. dobavljenega materiala brez ddv |
SkupajDNDobavljenMaterialVredBrezDDV2 | Skupna vrednost artiklov oz. dobavljenega materiala brez ddv, v primeru, ko želimo da se vrednost izpiše na dveh mestih |
Za tabelo postavk obračunanih delovnih ur je potrebno izdelati naslovno vrstico, ki lahko vsebuje naslednje zaznamke (stolpce):
PostavkeDNDelovneUrePozicija | Zaporedna številka postavke obračunanih delovnih ur |
PostavkeDNDelovneUrePozicijaSPiko | Zaporedna številka postavke obračunanih delovnih ur s piko |
PostavkeDNDelovneUreDatum | Datum obračuna delovnih ur |
PostavkeDNDelovneUreStranka | Stranka za katero smo obračunali delovne ure |
PostavkeDNDelovneUreDelavec | Delavec, ki je izdelek sestavljal preko tega DN |
PostavkeDNDelovneUreTarifa | Oznaka tarife po kateri se bodo obračunale delovne ure za izdelavo izdelka na DN |
PostavkeDNDelovneUreOpisDela | Opis dela |
PostavkeDNDelovneUrePorabljenCas | Porabljen čas delavca za njegovo delo |
PostavkeDNDelovneUreCenaBrezDDV | Cena urne postavke brez ddv |
PostavkeDNDelovneUreVrednostBrezDDV | Vrednost opravljenega dela brez ddv |
PostavkeDNDelovneUreVezaRacun | Veza na račun po katerem smo zaračunali opravljeno delo |
Pod naslovno vrstico je potrebno dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek PostavkeDNDelovneUre
Za vsote postavk tabele obračunanih ur so na voljo naslednji zaznamki:
SkupajDNDelovneUrePorabljenCas | Skupni porabljen delovni čas |
SkupajDNDelovneUreVrednostBrezDDV | Skupna vrednost opravljenega dela brez ddv |
SkupajDNDelovneUreVrednostBrezDDV2 | Skupna vrednost opravljenega dela brez ddv, v primeru, ko želimo da se vrednost izpiše na dveh mestih |
Za skupni znesek na delovnem nalogu uporabimo naslednji zaznamek:
DNSkupnajZnesek | Skupni znesek delovnega naloga. |
SkupajDNRazlikaVCeni | Znesek razlike v ceni (RVC) med skupno skupno prodajno vrednostjo naročenih izdelkov in skupno nabavno vrednostjo porabljenega materiala, dobavljenega materiala in delovnih ur |
Poleg splošnih zaznamkov, ki so na voljo za vse dokumente, imamo na voljo tudi nekaj specifičnih za izpis dokumenta nivelacije cene.
Zaznamki za izpis posameznih postavk v tabeli:
PostavkeNivelacijaSpremembaCeneProcent | Sprememba cene artikla v % |
PostavkeNivelacijaStaraCena | Stara cena artikla brez ddv |
PostavkeNivelacijaStaraVrednost | Stara vrednost postavke brez ddv (stara cena * količina) |
PostavkeNivelacijaNovaCena | Nova cena artikla brez ddv |
PostavkeNivelacijaNovaVrednost | Nova vrednost postavke brez ddv (stara cena * količina) |
PostavkeNivelacijaStopnjaDDV | Stopnja DDV v % |
PostavkeNivelacijaStariDDV | Znesek DDV v stari zalogi |
PostavkeNivelacijaNoviDDV | Znesek DDV v novi zalogi |
PostavkeNivelacijaRazlikaCena | Razlika med staro in novo ceno artikla brez ddv |
PostavkeNivelacijaRazlikaDDV | Razlika med starim in novim zneskom ddv |
SkupajNivelacijaKolicina | Skupna količina artiklov |
SkupajNivelacijaStaraVrednost | Skupna stara vrednost brez ddv |
SkupajNivelacijaNovaVrednost | Skupna nova vrednost brez ddv |
SkupajNivelacijaStariDDV | Skupna vrednost ddv v stari zalogi |
SkupajNivelacijaNoviDDV | Skupna vrednost ddv v novi zalogi |
SkupajNivelacijaRazlikaCena | Skupna razlika v ceni brez ddv |
SkupajNivelacijaRazlikaDDV | Skupna razlika v ddv |
Ko želimo v MS Wordu narediti predlogo za tiskanje medsebojne kompenzacije, imamo na voljo določene zaznamke oz. bookmarke, vendar pa ni nujno, da v eni predlogi uporabimo vse. Na voljo so nam naslednji zaznamki oz. bookmarki:
KompPartnerNaziv | Naziv partnerja. |
KompDatumIzstavitve | datum izstavitve kompenzacije. |
KrajIzstavitveDokumenta | Kraj izstavitve kompenzacije. |
KompPartnerNaslov | Naslov partnerja (izpiše celotni naslov: ulico, v novi vrstici pošto, kraj) |
KompPartnerDavcnaAliIDdvStevilka | Davčna številka (za nezavezanca za DDV) oz. ID za DDV za zavezanca za DDV. |
KompKontoTerjatev | Konto terjatev. |
KompOdprteTerjatveZnesekSkupaj | Skupni znesek odprtih terjatev |
KompKontoObveznosti | Konto obveznosti. |
KompOdprteObveznostiZnesekSkupaj | Skupni znesek odprtih obveznosti. |
KompPredlaganiZnesekPobota | Znesek pobota |
KompPredlaganiZnesekPobotaZBesedami | Znesek pobota z besedami |
Na medsebojni kompenzaciji imamo na voljo posebne zaznamke za izpis terjatv:
KompOdprteTerjatveDatumDokumenta | Datum dokumenta. |
KompOdprteTerjatveObdobje | Obdobje dokumenta. |
KompOdprteTerjatveZapadlost | Zapadlost dokumenta |
KompOdprteTerjatveStroskovnoMesto | Stroškovno mesto. |
KompOdprteTerjatveStTemeljnice | Številka temelnjice. |
KompOdprteTerjatveDokument | Knjižen dokument. |
KompOdprteTerjatveBesedilo | Besedilo knjižbe. |
KompOdprteTerjatveZnesek | Znesek knjižbe. |
Pod naslovno vrstico je potrebno dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek KompOdprteTerjatve .
![]() | V primeru, ko predloga v tabeli, kjer je vrstica za obroke ne vsebuje zaznamka KompOdprteTerjatve se terjatve ne bodo izpisale na medsebojni kompenzaciji. |
Na medsebojni kompenzaciji imamo na voljo posebne zaznamke za izpis obveznosti:
KompOdprteObveznostiDatumDokumenta | Datum dokumenta. |
KompOdprteObveznostiObdobje | Obdobje dokumenta. |
KompOdprteObveznostiZapadlost | Zapadlost dokumenta |
KompOdprteObveznostiStroskovnoMesto | Stroškovno mesto. |
KompOdprteObveznostiStTemeljnice | Številka temeljnice. |
KompOdprteObveznostiDokument | Knjižen dokument. |
KompOdprteObveznostiBesedilo | Besedilo knjižbe. |
KompOdprteObveznostiZnesek | Znesek knjižbe. |
Pod naslovno vrstico je potrebno dodati še prazno vrstico in v prvo celico nastaviti zaznamek KompOdprteObveznosti .
![]() | V primeru, ko predloga v tabeli, kjer je vrstica za obroke ne vsebuje zaznamka KompOdprteObveznosti se obveznosti ne bodo izpisale na medsebojni kompenzaciji. |
Poleg splošnih zaznamkov, ki so na voljo za vse dokumente, imamo na voljo tudi nekaj specifičnih za reverz.
KomisionarNaziv | Naziv komisionarja |
KomisionarUlica | Ulica komisionarja |
KomisionarPosta | Pošta komisionarja |
KomisionarKraj | Kraj komisionarja |
KomisionarPostaKraj | Pošta in kraj komisionarja |
KomisionarDrzava | Država komisionarja |
KomisionarDavcnaStevilka | Davčna številka komisionarja |
Poleg splošnih zaznamkov, ki so na voljo za vse dokumente, imamo na voljo tudi nekaj specifičnih za nastavitve izspisa in se uporabljajo trenutno v privzetih predlogah v Galeriji predlog pod
:
|
Ti zaznamki so običajno vključeni v oznako dataSection, kjer preverjamo če je pogoj izpolnjen, se izpiše.
Primer uporabe za izpis šifra artikla, če ta obstaja za zaznamek ItemsShowBoolCode
<main>
<section id="invoice-items">
<table class="list-table">
<tr>
<dataSection bookmark="ItemsShowBoolCode" showOnValue="1">
<th>Šifra artikla</th>
</dataSection>
</tr>
...
<dataTableRow bookmark="Postavke">
<tr>
<dataSection bookmark="ItemsShowBoolCode" showOnValue="1">
<td><data bookmark="PostavkeSifraArtikla">123456</data></td>
</dataSection>
</tr>
...
<table>
</section>
</main>
Primer nam prikazuje, da se bo naslovna prva vrstica "Šifra artikla" v stolpcu tabele postavk izpisala le, če bo izpolnjen pogoj in bo zaznamek ItemsShowBoolCode imel vrednost 1. Podobno velja še za celotni stolpec, ki s eizpolni za šifro artikla. Torej če ta pogoj ni izpolnjen, stolpca za izpis šifre artikla ne bo.
DokumentSkeniranPodpisHorizontalniZamik | Vrednost, ki jo zaznamek izpiše je vrednost vpisana v "Horizontalni zamik podpisa:" v zavihku "Dodatne nastavitve". |
DocumentHeaderHtmlImageBool | Vrednosti zaznamka so lahko 0 - logotip se ne iuriše in 1 - logotip se izriše. |
DokumentGlavaHtmlSirinaLogotipa | Vrednost, ki jo zaznamek izpiše je vrednost vpisana v "Povečava logotipa:" v zavihku "Glava dokumenta". Vrednost je v %. |
DocumentHeaderTextWidthPercentage | Vrednost, ki jo zaznamek izpiše je vrednost vpisana v "Širina prostora za logotip:" v zavihku "Glava dokumenta". Vrednost je v %. |
DokumentGlavaHtmlPozicijaLogotipa | |
DokumentGlavaHtmlPoravnavaTeksta | |
DokumentGlavaBesedilo | |
DokumentGlavaHtmlPrvaVrsticaKrepkoPogoj | |
DokumentGlavaBesediloPrvaVrstica | |
DokumentGlavaBesediloBrezPrveVrstice |
DocumentClassId |
DomacBancniRacunPogoj | |
ItemsShowBoolPosition | |
ItemsShowBoolCode | |
ItemsShowBoolBarCode | |
ItemsShowBoolBarCodeImage | |
ItemsShowBoolIntrastatCn8Code | |
ItemsShowBoolCatalogueCode | |
ItemsShowBoolGroupPrimary | |
ItemsShowBoolGroupSecundary | |
ItemsShowBoolDescriptionOrDescLong | |
ItemsShowBoolQuantity | |
ItemsShowBoolPackingQuantity | |
ItemsShowBoolQuantityWithPackingQuantity | |
ItemsShowBoolUnit | |
ItemsShowBoolWeightPerUnit | |
ItemsShowBoolAdditionalAttributeSlot1 | |
ItemsShowBoolAdditionalAttributeSlot2 | |
ItemsShowBoolAdditionalAttributeSlot3 | |
ItemsShowBoolAdditionalAttributeSlot4 | |
ItemsShowBoolAdditionalAttributeSlot5 | |
ItemsShowBoolPrice | |
ItemsShowBoolDiscount | |
ItemsShowBoolDiscount | |
DokumentDDVZavezanec | |
ItemsShowBoolVatPercentage | |
ItemsShowBoolVatAmount | |
ItemsShowBoolAmount |
KontrolnaKolicinaAliNic | |
SkupnaTezaArtiklaAliNic | |
StroskovnoMestoAliNic | |
VezaDobavnicaAliNic | |
SkupajZnesekPopustaPoTipihCen | |
SkupajObrnjenaDavcnaObveznostSLO | |
SkupajVraciloZnesek | |
DokumentDDVZavezanec |
SalesInvoiceInstallmentsExistsBool | |
DodajUPNQRPogoj | |
StevilkaDokumentaInternaPogoj | |
StevilkaDokumentaInternaKotVodilnaPogoj | |
DokumentSkeniranPodpisPovecava |
V tem poglavju smo pripravili nekaj primerov predlog za tiskanje računov in drugih vrst dokumentov. Predloge so pripravljene za urejanje in takojšno uporabo.
Ko se odločite za konkreten izgled računa morate naredit naslednje:
Oglejte si vnaprej pripravljene predloge za tisk dokumentov:
| Predloga za tiskanje ponudb/predračunov. | ||
| Predloga za tiskanje računov. | ||
| Predloga za tiskanje računov v angleški jezikovni varianti. | ||
| Predloga za tiskanje dobavnic. | ||
| Predloga za tiskanje vrednostnih dobavnic. |
![]() |
| Predloga za tiskanje ponudb/predračunov. | ||
| Predloga za tiskanje računov. | ||
| Predloga za tiskanje računov v angleški jezikovni varianti. | ||
| Predloga za tiskanje dobavnic. | ||
| Predloga za tiskanje vrednostnih dobavnic. |
![]() |
| Predloga za tiskanje ponudb/predračunov. | ||
| Predloga za tiskanje računov. | ||
| Predloga za tiskanje računov v angleški jezikovni varianti. |
![]() |
| Predloga za tiskanje ponudb/predračunov. | ||
| Predloga za tiskanje računov. | ||
| Predloga za tiskanje računov v angleški jezikovni varianti. | ||
| Predloga za tiskanje dobavnic. |
![]() |
| Predloga za tiskanje ponudb/predračunov. | ||
| Predloga za tiskanje računov. | ||
| Predloga za tiskanje računov v angleški jezikovni varianti. |
![]() |
| Predloga za tiskanje ponudb/predračunov. | ||
| Predloga za tiskanje računov. | ||
| Predloga za tiskanje računov v angleški jezikovni varianti. | ||
| Predloga za tiskanje dobavnic. |
![]() |
| Predloga za tiskanje ponudb/predračunov. | ||
| Predloga za tiskanje računov. | ||
| Predloga za tiskanje računov v angleški jezikovni varianti. | ||
| Predloga za tiskanje dobavnic. |
![]() |
| Predloga za tiskanje ponudb/predračunov. | ||
| Predloga za tiskanje računov. | ||
| Predloga za tiskanje računov v angleški jezikovni varianti. | ||
| Predloga za tiskanje dobavnic. |
![]() |
| Predloga za tiskanje ponudb/predračunov. | ||
| Predloga za tiskanje računov. | ||
| Predloga za tiskanje računov v angleški jezikovni varianti. | ||
| Predloga za tiskanje dobavnic. |
![]() |
| Predloga za tiskanje ponudb/predračunov. | ||
| Predloga za tiskanje računov. | ||
| Predloga za tiskanje računov v angleški jezikovni varianti. | ||
| Predloga za tiskanje dobavnic. |
![]() |
| Predloga za tiskanje ponudb/predračunov. | ||
| Predloga za tiskanje računov. | ||
| Predloga za tiskanje računov v angleški jezikovni varianti. | ||
| Predloga za tiskanje dobavnic. |
![]() |
V tem poglavju smo pripravili nekaj primerov HTML predlog za tiskanje računov in drugih vrst dokumentov. Predloge so pripravljene za urejanje in takojšno uporabo.
Ko se odločite za konkreten izgled računa morate naredit naslednje:
Oglejte si vnaprej pripravljene predloge za tisk dokumentov:
| HTML predloga za tiskanje dokumentov z maloprodajnimi cenami. |
![]() |
| HTML predloga za tiskanje dokumentov z veleprodajnimi cenami. |
| Klasična HTML predloga za tiskanje dokumentov. |
![]() |
| Klasična HTML predloga za tiskanje dokumentov z maloprodajnimi ali veleprodajnimi cenami, z veznimi dokumenti nad postavkami in tabelo o specifikacijo DDV ko je to potrebno. |
![]() |
| HTML Predloga za tiskanje ponudb/predračunov, ki ima kupca zapisanega v okvirček desno. Vsebuje tudi specifikacijo DDV ko je to potrebno. |
![]() |
| HTML Predloga za tiskanje ponudb/predračunov, ki ima kupca zapisanega v okvirček levo.Vsebuje tudi specifikacijo DDV ko je to potrebno |
![]() |
| HTML predloga za tiskanje dokumentov na POS tikalnik širine 80mm. Predloga se lahko uporablja za maloprodajne in veleprodajne račune. |
![]() |
Poleg logotipov lahko na izdanih dokumentih določimo tudi privzeta besedila, ki se izpišejo v vsebinskemu delu dokumenta torej pred in za tabelo s postavkami dokumenta.
Možnosti, ki jih imamo so prikazane na spodnji sliki:
![]() |
V nastavitvah besedil lahko uporabljamo tudi način, ki nam omogoča, da se željeno besedilo izpiše avtomatsko. Na voljo imamo določene besede, ki jih moramo zapisati med dvema znakoma $ in program nam avtomatsko izpiše podatke.
Primer:
$NAZIV$, $SKLIC$, ...
Te besede lahko poljubno vključujemo v besedilo.
NAZIV | Naziv mandanta (podjetje, ki izda dokument). |
NASLOV | Naslov mandanta. |
MATICNA_STEVILKA | Matična številka mandanta. |
DAVCNA_STEVILKA | Davčna številka mandanta. |
DDV_STEVILKA | ID številka za DDV mandanta. |
TELEFON | Telefon mandanta. |
MOBILNI_TELEFON | Mobilni telefon mandanta. |
FAX | Fax mandanta. |
E-mail mandanta. | |
DOC_ISSUER | Naziv izdajatelja dokumenta (organizacija) |
DOC_ISSUER_EMAIL | E-mail izstavljalca dokumenta |
DOC_ISSUER_MOBILE | Mobilni teelfon izstavljalca |
DOC_ISSUER_PHONE | Telefon izstavljalca |
KRAJ_IZSTAVITVE | Kraj izstavitve dokumenta (racuna, ponudbe, dobropisa, avansnega racuna). |
KRAJ_PREVZEMA | Kraj prevzema dokumenta. |
DANES | Današnji datum. |
DENARNA_VALUTA | Denarna valuta dokumenta (EUR, ...). |
GARANCIJA | Garancijsko besedilo. |
TR | Transakcijski račun mandanta, ki je vnešen pod | .
IBAN | IBAN številka, ki je vnešena na našemu bančnemu računu pod | .
SWIFT | SWIFT/BIC banke, ki je vnešena na našemu bančnemu računu pod | .
BANK | Izpiše naziv banke, ki je vnešen na vašem bančnem računu. |
SKLIC | Sklic dokumenta. |
VALUTA | Datum zapadlosti dokumenta. |
IZSTAVIL | Oseba, ki je dokument izstavila - izpiše se ime/priimek uporabnika v spletni aplikaciji. |
IZSTAVIL_EMAIL | E-mail izstavljalca dokumenta |
Dodatno za avansni račun:
DATUM_PREDPLACILA | Datum predplačila avansnega računa. |
Vnos podatkov potrdimo s klikom na
.
![]() | ||||
|
V formatu RTF/PDF lahko določimo glavo dokumenta tako, da se bo v glavi dokumenta izpisala grafična podoba z besedilom, ki ga določimo z datoteko v formatu PNG ali JPEG.
V formatu HTML pa lahko določimo glavo dokumenta tako, da se bo v glavi dokumenta izpisala grafična podoba z besedilom, ki ga določimo z datoteko v formatu GIF ali JPG.
S klikom na gumb
oz. poiščemo ustrezno sliko v svojih dokumentih in jo izberemo tako, da kliknemo nanjo. Nato jo dodamo v glavo dokumenta s klikom na gumb :![]() |
S klikom na gumb
lahko logotip tudi zbrišemo, če ga več ne želimo v glavi dokumenta.
![]() | ||||
|
V formatu RTF/PDF lahko določimo nogo dokumenta tako, da se bo v nogi dokumenta izpisala grafična podoba z besedilom, ki ga določimo z datoteko v formatu PNG ali JPEG.
V formatu HTML pa lahko določimo nogo dokumenta tako, da se bo v nogi dokumenta izpisala grafična podoba z besedilom, ki ga določimo z datoteko v formatu GIF ali JPG.
S klikom na gumb oz.
poiščemo ustrezno sliko v svojih dokumentih in jo izberemo tako, da kliknemo nanjo. Nato jo dodamo v nogo dokumenta s klikom na gumb :
![]() |
S klikom na gumb
lahko logotip tudi zbrišemo, če ga več ne želimo v nogi dokumenta.
V sklopu nastavitev videza dokumentov [3.39] so na voljo tudi dodatne nastavitve izpisa se nanašajo predvsem na:
![]() | ||||
|
V kolikor želimo nastavitve spremeniti, je potrebno v seznamu stolpcev izpisanih pod "Podrobnosti izpisa postavk dokumenta:" izbrati željene.
![]() | Pri izbiri stolpec obvezno med klikanjem pridržimo tipko CTRL na tipkovnici. V kolikor izberemo manj kot 3 stolpce, se nam tabela postavk ne izpiše! |
![]() | Za tisk obrazcev na tiskalnik je potrebno, da tiskamo brez centriranja na A4 ali ožanjem vsebine. Torej izbira za tisk naj bo "none". |
V meniju
si lahko prednastavimo določena zaključna besedila oz. klavzule za različne vrste prodaje na prodajnih dokumentih.Tako lahko npr. za vrsto prodaje "Oproščen promet - dobava blaga znotraj EU" nastavimo klavzulo oz. zaključno besedilo tako, da kliknemo na gumb
in v oknu povezavo [+]Vnos zaključnega besedila:Odpre se nam prazno polje za vnos željenega teksta:
Vsa vnesena besedila lahko vidimo na seznamu le teh in jih lahko kadarkoli spremenimo:
S tem, ko tekst oz. posamezno zaključno besedilo shranimo oz. ga potrdimo, se nam bo na vseh računih kjer bomo izbrali identično vrsto prodaje, to besedilo tudi prikazalo na samem dokumentu v obliki zaključnega besedila.
Program e-računi je prilagojen vsem zahtevam katere izhajajo iz zakona o davčnem potrjevanju računov.
Za pošiljanje gotovinskih dokumentov na FURS preko programa e-računi, je potrebno:
Glede na to, da bo po novi davčni zakonodaji potrebno pošiljati tudi podatke o uporabniku - bolj natančno davčna številka uporabnika je potrebno dopolniti podatke o uporabnikih z njihovo davčno številko. To lahko uredite pod
.Iz novega zakona o davčnem potrjevanju računov izhaja tudi obvezna dopolnitev vsebine gotovinskih računov, ki vključuje tudi izpis izstavljalca računa $IZSTAVIL$ v eno izmed oken prednastavljenih besedil pod
![]() | ||||
|
Če gotovinske račune izpisujete na predloge za tiskanje dokumentov, narejene v programu Word, jih boste sedaj morali prilagoditi oz. dopolniti z novimi zaznamki (bookmark-i):
CasIzstavitveDokumenta | Čas izstavitve dokumenta. |
DatumInCasIzstavitveDokumenta | Datum in čas izstavitve dokumenta. |
DokumentEOR | Izpis enkratne identifikacijske oznake dokumenta. |
DokumentZOI | Izpis zaščitne oznake izdajatelja dokumenta. |
ZOICrtnaKoda2Vrstici | Izpis ZOI niz-a v 2 vrsticah pretvorjenega tako, da bo pisava za črtno kodo "code 128" niz pravilno pretvoril v črtno kodo. |
Dopolnitev je obvezna na predlogah za tiskanje računov, avansnih računov in dobropisov.
Za izdelavo takšne predloge, je potrebno, da si predhodno uredite Windows font: CODE128, ki je po zakonodaji obvezen, saj omogoča izpis črtne kode.
Postopek: V vašem urejevalniku dokumentov (npr. Word, OpenOffice, WPS Writter ) preverite ali že imate na razpolago pisavo (font) CODE 128. V kolikor ga še nimate, si lahko novo pisavo namestite iz sledeče povezave: CODE 128 [http://help.e-racuni.com/WikiDoc/files-wiki/code128.ttf].Datoteko "code128.ttf" si kopirajte na mesto: C:\Windows\Fonts in ponovno odprite Word. Sedaj bi nova pisava morala biti na voljo.
Računi, dobropisi in avansni računi izstavljeni v spletni verziji program se po novem številčijo paralelno. Vsak dokument prejme interno številko dokumentov po obstoječem sistemu. Vsak gotovinski dokument, ki je vezan na blagajno pa po novem prejme dodatno davčno (fiskalno) številko.
FURS je namreč predpisal številčenje v enotnem zaporedju ne glede na poslovno leto in vrsto dokumenta. Obstoječi sistem pa je dokumente številčil glede na poslovno leto in vrsto dokumenta. Iz tega razloga smo uvedli vzporedno številčenje po obeh sistemih.
Za ločen izpis davčne in interne številke dokumenta lahko na predlogah v Word uporabite naslednje zaznamke:
BesediloKopijaZZapSt | Število kopij - kolikokrat dokument natisnemo. Za izgled dokumenta, je potrebno uporabljati Predogled tiskanja. |
StevilkaDokumentaDavcna | Številka dokumenta generirana za davčno upravo. Zaporedje se vodi ne glede na vrsto dokumenta (račun, avansni račun, dobropis, bremepis) in ne glede na poslovno leto, po poslovnih prostorih ali po blagajnah. Pri negotovinskih računih je zaznamek prazen. |
StevilkaDokumentaInterna | Številka dokumenta v skladu z obstoječim sistemom številčenja po vrsti dokumenta, poslovnem letu, stroškovnih mestih, ipd. |
Na gotovinskih računih izstavljenih s programom POS client se NE vodi ločeno zaporedje številk, ker je znotraj POS client-a mogoče izstavljati samo eno vrsto dokumenta - račun. Za vse POS račune velja, da je datum opravljene storitve enak datumu dokumenta zato je interna številka VEDNO enaka davčni številki, uporablja pa se izključno zaporedje vodeno po blagajni zato, da dodeljevanje številk deluje tudi v primeru izpada internetne povezave.
Možno je tudi potrjevati negotovinske računa, torej račune, na katerih je izbran način plačila:
Negotovinska plačila se potrdijo s pogojem, da je blagajna izbrana na računu:
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Za pošiljanje gotovinskih dokumentov na FURS je potreben uvoz digitalnega certifikata za davčno potrjevanje. Pridobite ga lahko na FURS-u. Zahtevek za pridobitev digitalnega certifikata lahko oddate sami ali pa za to pooblastite vaš računovodski servis.
Digitalni certifikat je zaupen dokument, katerega uvozimo v modulu
s klikom na gumb :![]() | ||||
|
V kolikor je certifikat pravilno uvožen v program, mu je dodeljen status - aktiven.
![]() | V program se uvozi en digitalni certifikat na podjetje, neglede na število poslovnih enot. |
Po uvozu digitalnega certifikata je potrebno vnesti podatke o poslovnih enotah ter jih posredovati na FURS [3.40.6].
V modulu
lahko s klikom na gumb vnesete podatke o poslovni enoti:![]() | ||||
|
Za oznako poslovnega prostora lahko koristimo števila od 0-9 ali črke od A-Z brez presledkov. Oznaka, ki jo tukaj določite kot oznako poslovnega prostora se upošteva pri številčenju računov, dobropisov in avansnih računov, ki so vezani na to poslovno enoto.
ŠTEVILČENJE DOKUMENTOV
Znotraj maske za vnos podatkov o poslovnih prostorih lahko določimo tudi način številčenja dokumentov:
![]() | ||||
|
V kolikor izberemo zaporedje se vodi centralno na nivoju PE, potem lahko v nadaljevanju določimo način številčenja dokumentov, vezanih na to izbrano poslovno enoto.
V polju Zaporedje se prične s številko: lahko določimo:
V kolikor v polju Način številčenja izberemo zaporedje se vodi na nivoju blagajne, potem podatek o Zaporedje se prične s številko vpišemo na enak način, kot navedeno zgoraj, le da preko modula
.![]() | Številčenje davčno potrjenih računov oz. začetno številko zaporedja davčno potrjenih dokumentov nastavimo na blagajni [8.1] v meniju . |
Vnos potrdimo s klikom na gumb
. Za prijavo poslovnega prostora na FURS, izberemo povezavo desno od statusa PE:![]() |
S klikom na "Prijava poslovnega prostora na FURS" se nam odpre še spodnji potrditveni obrazec v katerem pregledamo podatke in potrdimo z gumbom
:![]() | ||||
|
Porijavljene in pravilno vnešene poslovne enote imajo vnešen podatek od kdaj registracija enote velja in kdaj je bila izvedena:
![]() | ||||
|
![]() | Pred "prijavo poslovnega prostora na FURS" je potrebno prethodno uvoziti digitalni certifikat za davčno potrjevanje [3.40.5]. Prav tako preverite datume pri vnosu certifikata, da so pravilni (datum vnosa poslovne enote ali starejši). V kolikor vam program sporoči, da ne zazna certifikata, je verjetno napaka v datumu certifikata. |
V primeru, ko poteče trenutni digitalni certifikat za davčno potrjevanje računov, je potrebno najprej pridobiti novega na strani eDavki ter nato novega aktivirati po naslednjem postopku:
![]() | Šele sedaj lahko nadaljujemo z izdajanjem računov, ki zahtevajo davčno potrjevanje |
Ko smo uvozili digitalni certifikat za davčno potrjevanje računov [3.40.5] in vnesli podatke poslovne enote [3.40.6], je potrebno za pravilno zaporedje številčenja davčno potrjenih dokumentov nastaviti tudi blagajno [8.1]. Blagajna v primeru davčnega potrjevanje računov namreč v programu predstavlja oznako naprave.
Nastavitve številčenja so seveda odvisne tudi od internega akta, ki smo ga ali ga bomo, v skladu s temi nastavitvami tudi pripravili. Kako pripravimo interni akt je opisano na povezavi:
Interni akt za davčno potrjevanje računov [https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/openportal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=interni_akt_po]
Zaporedje številk davčno potrjenih dokumentov v osnovi ne predvideva številčenja po poslovnih letih in je enotno za vse davčno potrjene dokumente (računi, dobropisi, storno računi, bremepisi, avansni računi), ki se izdajajo na posamezni napravi (blagajni) in poslovni enoti. Številčenje se tako privzeto nadaljuje v enotnem oz. istem zaporedju tudi z vsakim naslednjim poslovnim letom.
![]() | V kolikor želimo z začetkom vsakega poslovnega leta začeti zaporedje davčno potrjenih računov s številko 1, lahko to uredimo enostavno tako, da pred izstavitvijo prvega davčno potrjenega dokumenta v naslednjem poslovnem letu ponastavimo začetno številko zaporedja v meniju za vsako blagajno posebej tako, da kliknemo na oznako blagajne in vnesemo začetno številko na način, da prvi dve mesti v številki predstavljata poslovno leto, preostala mesta pa zaporedno številko, kot kaže slika, na primeru za poslovno leto 2021:
Kot na sliki z modro označeno smo za zaporedno številko rezervirali dovolj mest, da bomo lahko izdali 999.999 računov in se "predpona" 21 ne bo spremenila. V kolikor predvidevamo, da bomo izstavili več davčno potrjenih računov je potrebno dodati še kakšno dodatno 0 pred številko 1, npr. 210000001 |
![]() | V kolikor smo spremenili začetno številko zaporedja je potrebno prijaviti spremembo poslovne enote na FURS. To uredimo tako, da v meniju ob poslovni enoti kliknemo na povezavo Prijava spremembe, kot kaže slika:
|
![]() | Šele sedaj lahko nadaljujemo z izdajanjem računov, ki zahtevajo davčno potrjevanje v tekočem poslovnem letu. |
Modul prejeti računi omogoča spremljanje in knjiženje prejetih računov, avansnih računov in dobropisov. Poleg knjiženja in obračuna DDV vam program omogoča tudi digitalno arhiviranje in dostop do prejete dokumentacije v elektronski obliki. Dostop do dokumentnega arhiva je mogoč preko spletnega in preko mobilnega vmesnika.
![]() | ||||
|
Na podlagi vnosa prejetih dokumentov je možno izvajati naslednja opravila:
V primeru, da ima podjetje zunanje računovodstvo modul prejeti računi omogoča vpogled v podatke tako podjetju t.j. stranki, kot tudi računovodstvu. Stranka lahko samostojno vnaša in plačuje prejete račune, računovodstvo pa prejete račune preveri in knjiži v glavno knjigo.
![]() | ||||
|
Do prejetih računov pridemo preko menija
. Odpre se nam seznam prejetih računov:![]() | ||||
|
Delo s prejetimi računi poteka v skladu s standardnim vzorcem za urejanje dokumentov [2.8]. Prejete račune spreminjamo enako kot pri izdanih računih [3.3].
Če želimo dodatno omejiti izpis, so na voljo možnosti v zgornjem delu spletne strani. Tako lahko prejete račune listamo v okviru omejitev, ki smo jih določili z vpisom iskalnih kriterijev.
Št. dok. | V primeru, ko poznamo točno številko prejetega dokumenta, jo vpišemo. | |||
Išči po | Privzeta izbira je datum prejema, s klikom na ![]()
| |||
Od dne- do dne | V polja vpišete datume, s katerimi želimo omejiti iskanje prejetih računov.Ko bomo iskali račune, se nam bodo pokazali vsi računi, ki so bili prejeti v tem času. NASVET!S klikom na ![]()
| |||
Status | V padajočem meniju izberemo status računov, ki jih želimo prikazati. | |||
Zap. št. | Vpišemo zaporedno številko računa v seznamu prejetih računov. | |||
Dobavitelj | V polje vpišemo dobavitelja prejetega računa, ki ga iščemo.Dovolj je, da vpišemo samo prvo črko in zvezdico, kot nam kaže slika:
| |||
Način plačila | S klikom na ![]()
| |||
Str. m. | V polje vpišemo stroškovno mesto prejetega računa, ki ga iščemo. Dovolj je, da vpišemo samo prvo črko in zvezdico, kot je to primer pri dobavitelju. | |||
Znesek | Vnesemo znesek prejetega računa, ki ga iščemo in pa valuto. Poleg tega okenca imamo možnost obkljukati, da iščemo po vseh tujih valutah. | |||
Šifra/Bar koda/Opis | V temu polju iščemo prejete račune z artiklom, ki ga lahko najdemo po šifri, črtni kodi ali opisu. | |||
ePobot krog | V padajočem meniju izberemo krog za ePobot. | |||
Opombe | Iščemo lahko po opombah, ki smo jih navedli v prejetemu računu. |
Ko vnesemo vse podatke, s klikom na
pričnemo iskanje in računalnik nam izpiše vse račune, ki ustrezajo vnešenim podatkom.![]() | ||||
|
V pregledu prejetih računov nas program z lučko opozarja, da prejeti račun še ni bil knjižen v glavni knjigi [12]. Dodatno nas program z rdeče obarvanim ozadjem pri določenih prejetih računih opozarja, da vnos računa še ni dokončan. Z rdečo barvo nas program opozarja v dveh primerih:
Poleg rumene lučke in rdeče obarvanega ozadja lahko vidimo tudi gumb , ki ga lahko uporabimo v primeru ponavljajočega vnosa mesečnih računov. Dovolj je, da prejeti račun kontiramo samo enkrat nato pa vsak mesec z uporabo gumba
skopiramo prejeti račun prejšnega meseca v tekoči mesec ter mu vpišemo nove podatke iz glave računa.
Včasih računalnik ne najde računa, ki bi ustrezal našim iskalnim kriterijem in takrat nas na to tudi opozori.
![]() | ||||
|
Na strani
imamo tudi meni z dodatnimi možnostmi . Izbiramo lahko med možnostmi, kot je to prikazano na sliki:
![]() |
Izbira prve možnosti nam omogoča, da dokument natisnemo v obliki, kot jo vidimo na zaslonu (HTML). Dokument pa lahko natisnemo tudi v obliki tabel, za kar kliknemo na drugo možnost in dokument se nam odpre v programu Excel. S klikom na tretjo možnost lahko dokument knjižimo v prejete račune.
Pod
imamo dodatne možnosti:Prejete račune pa lahko tudi izbrišemo. S klikom na lahko obstoječi račun izbrišemo. Ko kliknemo na ta gumb, nas računalnik vpraša ali smo prepričani,da želimo izbrisati račun.
![]() | ||||
|
S klikom na gumb
se izbrani račun izbriše.Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na pregledu in iskanju prejetih računov:
Enter | Iskanje |
Inster | Vnos novega izdanega prejetega računa |
![]() | ||||
|
V vnosno masko, ki jo ponazarja zgornja slika, se vpišejo podatki z glave računa. Polja, ki so označena z zvezdico, je potrebno obvezno izpolniti, sicer program ne more dokončati vnosa.
Poslovno leto | Vpišemo poslovno leto v katerem bomo račun vnesli. Vnos podatka je obvezen. | |||
Davčna knjiga | Izberemo iz padajočega menija davčno knjigo na podlagi katere bomo knjižili račun. V primeru, ko knjižimo račune po davčnih knjigah. | |||
Zap št. | Vsakemu prejetemu računu se ob vnosu priredi zaporedna številka. Tukaj lahko izberemo ali želimo, da se le-ta dodeli avtomatsko ali pa jo določimo sami. | |||
Datum prejema | Vpišemo datum, ko smo prejeli račun. | |||
Stroškovno mesto | Izberemo stroškovno mesto. Če naj se v obračunu DDV upošteva določen odbitni delež vstopnega DDV, potem izberemo stroškovno mesto z odbitnim deležem [12.1.4]. | |||
Dobavitelj | Dobavitelja lahko izberemo v že obstoječem seznamu s klikom na puščico ![]() | |||
Št. dokumenta | Vnesemo številko računa. | |||
Ne gre v DDV | Označimo, da prejeti račun med obračunom DDV [11] ne gre v knjigo P-RAČ [11.6] (v celoti neobdavčen promet). | |||
Samoobdavčitev | Označimo, da gre za samoobdavčitev storitev. Pri obračunu DDV [11] se tako avtomatsko naredi samoobdavčitev in izpolni obrazec DDV-O [11.3] v rubriki 35. | |||
Datum dokumenta | Vpišemo datum, ko je bil račun izdan. | |||
Zapadlost | Vpišemo datum roka plačila. | |||
Dobava/Storitev (od-do) | Vnesemo obdobje, za katerega je bil izdan račun. Datum je pomemben za kasnejše knjiženje prejetih računov. | |||
Znesek za plačilo | Vpišemo znesek za plačilo. Če prejmemo račun iz tujine, izberemo ustrezno denarno valuto. | |||
Vred. z DDV | Vnesemo v posebnih primerih, npr. če se nam na znesek v tuji valuti zaračuna DDV. | |||
Stot. izravnava | Polje pustimo prazno. Vpišemo samo v primeru, če se na koncu vsota zaračunanih postavk na računu ne ujema z zneskom za plačilo. | |||
Način plačila | Izberemo možnost, ki ustreza našemu načinu plačila. Izbira načina plačila vpliva na izbiro konta za avtomatsko knjiženje obveznosti za plačilo računa.
| |||
Opombe/Opis | Vpišemo poljubne opombe, ki se nanašajo na prejeti račun. |
Pravilen vnos podatkov v zgornja vnosna polja je pomemben zaradi avtomatskega knjiženja prejetih računov. Pri avtomatskem knjiženju obveznosti je še posebno pomemben pravilen vnos v polju Način plačila . Program razlikuje naslednje načine plačila:
![]() | ||||
|
Vnos podatkov potrdimo s klikom na gumb
. Za tem se izpiše stran s podatki vnešenega računa.
Na strani za predogled vnešenih podatkov prejetega računa, lahko dosedaj vnešene podatke prekontroliramo in jih spremenimo, če z vnosom podatkov nismo zadovoljni.
Primer predogleda računa brez postavk:
|
Na zgornji sliki vidimo, da nismo vnesli nobene postavke prometa.To lahko storimo na dva načina in sicer:
Lahko pa tudi dodamo artikle na naš račun in to naredimo s klikom na gumb
, glej Dodajanje artiklov [4.12].Ko smo vnesli promet oz. postavko, izgleda predogled računa npr. tako, kot kaže spodnja slika:
![]() | ||||
|
Na vrhu strani se nahaja standardna orodna vrstica [2.9], ki je opisana v uvodnem poglavju [2.9] navodil.
Na orodni vrstici je dodaten gumb . S klikom na ta gumb lahko vnešenim podatkom pripnemo [4.18] slikovno datoteko s skeniranim dokumentom in tako dokument optično elektronsko arhiviramo [4.18].
Pri podatkih o dobavitelju lahko s klikom na ikono preidemo v šifrant partnerjev na podatke o dobavitelju.
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na vnosu oz. urejanju prejetega računa:
Enter | Dodajanje artikla na prejeti račun(AJAX forma) |
Ctrl+Enter | Dodajanje artikla na prejeti račun(nova stran z vsemi artikli, cenami, stanji zalog itd.) |
Inster | Dodajanje postavke na prejeti račun |
Esc | Izhod iz vnosa, dodajanja postav ter artiklov |
![]() | ||||
|
Ko smo prišli na to stran, nas računalnik opozori, da nismo vnesli postavk dokumenta. Kliknemo za vnos podatkov o zaračunanih postavkah in odpre se nam naslednja stran.
![]() | ||||
|
Vrsta prometa | Izberemo vrsto prometa za obračun DDV. Privzeta izbira je promet blaga in storitev. Če je prejet račun za nabavo osnovnih sredstev ali za nakup nepremičnin, potem kliknimo na ![]() |
Vstopni DDV se odbije | Označimo ali se vstopni DDV lahko odbije ali ne. Če se vstopni DDV sme odbiti, bo znesek DDV vpisan v stolpec 10 knjige P-RAČ [11.6]. V nasprotnem primeru pa v stolpec 11 knjige P-RAČ [11.6]. V primeru pridobitev iz EU pa ima ta nastavitev vpliv na stolpca 13 in 14 knjige P-RAČ-P [11.7]. Za določene konte si lahko v kontnem načrtu [12.1.2] nastavimo, da nam program avtomatsko postavi pravilno izbiro za odbitek vstopnega DDV (npr. konto za reprezentanco, kjer DDV nikoli ne odbijamo). |
Ne gre v DDV | Označimo, da gre za neobdavčen promet, ki se ne prikaže v knjigi P-RAČ [11.6]. |
Opis blaga/storitev | Napišemo za kakšno vrsto blaga oz. storitve je bil prejet račun. Pri knjiženju prejetega računa se to besedilo vpiše v besedilo knjižbe. |
Vrednost brez DDV | Vpišete vrednost postavke brez DDV. |
Konto | Izberete ali vnesete številko konta na katerega se knjiži nakup (osnovno sredstvo, stroški, odhodki,...). Vnos konta ni obvezen, če še ne veste na kateri konto se bo knjižila postavka, lahko pustite prazno in ga določite kasneje. |
Stopnja DDV | S klikom na ![]() |
Znesek DDV | Podatek vnesemo samo v primeru, ko se znesek DDV zapisan na prejetem računu ne ujema z izračunom po izbrani stopnji. Zaradi različnega zaokroževanja zneskov lahko pride do neujemanja zneska DDV v stotinih. V tem primeru vpišete točen znesek DDV-ja. |
Dat.opr.stor.(DDV) | Vnosno polje je namenjeno vnosu prejetih računov, na katerih so zaračunane postavke za različna obdobja. Npr. račun Telekom-a, kjer so zaračunani pogovori za pretekli mesec ter naročnina za prihodnji mesec. S pravilnim vnosom datuma opravljene storitve lahko program avtomatsko razmeji stroške po obdobjih ter hkrati naredi ločen obračun DDV za posamezno postavko na računu. |
Veza na rezervacijo | Vnosno polje se pojavi samo uporabnikom s privilegijem za iskanje in pregled rezervacij [19.7.1.5.8]. Določitev rezervacije na katero se navezuje prejeti račun je potrebna za pravilen izračun razlike v ceni ter obračun DDV po 47. členu ZDDV. Več o tem najdete na strani z opisom posebnosti pri vnosu prejetih računov za turistične agencije [4.14]. |
Vrsta dohodka za ODO-2 | Če se zaračunana postavka nanaša na vrsto dohodka za katero se poroča na obrazcu ODO-2 potem izberemo ustrezno vrsto dohodka. Plačila prejetih računov na katerih določimo vrsto dohodka za ODO-2 se izpišejo na obrazcu ODO-2. |
Vnos podatkov potrdimo s klikom na gumb
. Za tem se nam ponovno prikaže stran s predogledom prejetega računa [4.3]. S klikom na lahko poiščemo in določimo rezervacijo na katero se navezuje prejeti račun.Pri vnašanju postavk imamo možnosti, ki nam olajšajo delo z urejanjem postavkam. V kolikor prejeti račun vsebuje postavke, se nam pod "Več..." ponudi možnost, da porazdelimo postavke po stroškovnih deležih. [4.11]
![]() | ||||
|
V kolikor smo zavezanci za DDV, smo dolžni poročati v obračun DDV bodisi mesečno ali tromesečno. Za vsak prejeti dokument je potrebno določiti vrsto prometa. Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko je blago dobavljeno oz. so storitve opravljene, vendar se ta pravica lahko uveljavi šele v obdobju, v katerem davčni zavezanec prejme račune za dobave oz. storitve.
Novo postavko na prejeti dokument vnašamo s gumbom
. Vrsto prometa si nastavimo za vsako postavko posebej:![]() | ||||
|
Na postavki si tudi izbiramo ali želimo, da se vstopni DDV odbije ali ne gre v DDV (glej sliko zgoraj).
Vrste prometa za DDV katere imamo na voljo in primer v kateremu primeru vrsto prometa uporabimo:
![]() | ||||
|
V spletni aplikaciji e-racuni.com vnašamo listine EUL pod
.![]() | ||||
|
Računovodski vnos prejetih računov nam omogoča hiter vnos prejetih računov, ki vsebujejo veliko število postavk. Namesto vnosa posameznih postavk prejetega računa vnašamo samo zneske za DDV evidence ter knjižbe stroškov/odhodkov. Ko kliknemo na gumb
na predogledu prejetega računa se nam odpre maska kot jo prikazuje spodnja slika:![]() | ||||
|
ali spodnja maska:
![]() | ||||
|
V vnosno polje Oproščene nabave na vrhu maske se vpiše znesek tistega, kar je na računu obdavčeno po stopnji 0%.
V vnosna polja vnesemo vse potrebne zneske.
Na dnu maske izberemo konto na katerega bomo knjižili zneske. Lahko izberemo več kontov na katere bomo knjižili!
Ko smo vnesli vse potrebne podatke kliknemo na gumb
in program nas vrže nazaj na predogled računa, kjer moramo klikniti na utripajoči gumb Shrani in podatki oz. promet na računu se bo shranil.![]() | Davčno pošiljanje na FURS (davčno potrjevanje) računov vnešenih kot "računovodski vnos" ni omogočeno. |
Pri prejetih računih imamo možnost, ki se nanaša izključno le na postavke in ne na artikle. Eno postavko lahko s klikom na "Razdelitev postavk po stroškovnih deležih" razdelimo na eno ali več novih.
![]() | ||||
|
Glavni namen te možnosti je, da program tako omogoča, da vsakemu delu te iste postavke lahko poleg procentualnega deleža določimo tudi svoj konto na katerega se potem delež knjiži.
![]() | ||||
|
Ko smo kliknili na gumb
se nam odpre maska za dodajanje artiklov na račun, kot nam to kaže spodnja slika:
|
Artikle lahko poiščemo s pomočjo kriterijev iskanja:
Po želji vnesemo iskalne kriterije.
Nato kliknemo na gumb
in se bo artikel dodal v zgornjo tabelo, kot to prikazuje puščica na spodnji sliki:![]() |
V kolikor bi želeli spremeniti podatke artikla, lahko to storimo tako, da kliknemo na opis artikla v zgornji tabeli in se nam odpre novo okno:
![]() |
Ko zaključimo z dodajanjem artiklov, kliknemo na gumb
, ki nas bo vrnil nazaj na prejeti račun:![]() |
Ko kliknemo na gumb
, je prejeti račun vnesen v program:![]() |
V seznamu artiklov se prikažejo tisti artikli, ki smo jih predhodno vnesli v Artikle. V kolikor pa še željenega artikla nismo vnesli pa lahko kliknemo na gumb
in odpre se nam maska, kjer lahko vnesemo podatke za novi artikel v seznam artiklov! Kako se vnašajo podatki za artikel lahko preberete v poglavju Vnos artiklov [17.2.2]!
Ko vnašamo osnovne podatke v nov prejeti račun ali dobropis, moramo med drugim vnesti tudi podatke o dobavitelju. Če dobavitelja še ni v našem šifrantu in ga ne najdemo niti v javnih poslovnih registrih (npr. dobavitelj iz tujine), ga moramo v celoti vnesti sami.
S pritiskom na gumb
se nam prikaže vnosna maska za vnos podatkov o dobavitelju stran:![]() | ||||
|
S klikom na gumb
potrdimo vnos in shranimo podatke v naš šifrant partnerjev ter se avtomatsko vrnemo nazaj na vnos prejetega dokumenta [4.2].
Posebnost pri vnosu prejetih računov za turistične agencije je, da je pri vnosu postavk zaradi izračuna razlike v ceni potrebno prejeti račun povezati z rezervacijo na katero se le-ta nanaša. Za povezavo prejetega računa z določenim aranžmajem oz. rezervacijo potrebuje uporabnik privilegij za pregled in iskanje rezervacij [19.7.1.5.8].
![]() | ||||
|
Kot je razvidno iz zgornje slike, se nam ob vnosu postavk pojavi tudi gumb
. S klikom na ta gumb pridemo na stran Rezervacije-pregled in iskanje. Rezervacijo poiščemo na enak način, kot iščemo prejete račune. Podrobneje je iskanje razloženo na strani Pregled in iskanje dokumentov [2.8]Ko nam računalnik izpiše iskano rezervacijo, jo izberemo tako, da kliknemo nanjo, kot prikazuje slika:
S tem se nam v prejetem računu aktivira veza na rezervacijo.
![]() | ||||
|
S klikom na gumb
potrdimo vnos in nato se nam prikaže račun:![]() | ||||
|
Pri vnosu prejetega računa nas računalnik opozarja na možne napake pri vnosu v naslednjih primerih:
S klikom na lahko spremenimo vnos postavke prejetega računa (znesek, opis, ...).
Če kliknemo na aktivno vezo z rezervacijo, kot nam to kaže slika , se nam prikažejo podrobnosti rezervacije:
![]() | ||||
|
Prejeti račun ni vedno nujno vezan samo na eno rezervacijo. Na enem računu lahko imamo več rezervacij. S klikom na gumb
se nam odpre vnosna maska za dodatno postavko na prejetem računu, ki jo lahko povežemo z drugo rezervacijo. Ko vnos potrdimo z gumbom se nam na računu prikaže še dodatna rezervacija, na katero se tudi navezuje prejeti račun.![]() | ||||
|
Prav tako pa lahko za eno samo rezervacijo prejmemo več računov, ker lahko eno rezervacijo povežemo z več prejetimi računi.
Vsi tako vnešeni podatki se uporabijo za izračun razlike v ceni, ki je podlaga za obračun DDV-ja na računih izdanih po 47. členu ZDDV. Podrobno je izračun razlike v ceni in zneska DDV-ja razviden iz knjige izdanih računov [11.4] in iz poročila Obračun rezervacij in razlike v ceni [16.8.1].
Vnos prejetega računa bomo najlažje razumeli na podlagi primerov. Denimo, da smo prejeli račun za poštne storitve (glej sliko).
Vnos prejetega računa pričnemo tako, da v modulu prejeti računi pritisnemo gumb
. Ko se nam prikaže vnosna maska vpišemo najprej osnovne podatke iz glave računa, kot je prikazano na naslednji sliki:![]() | ||||
|
Iz prejetega računa lahko direktno vnesemo podatke v vnosno polje v vnos prejetega računa. Na prejetem računu vidimo, da je bil plačan gotovinsko zato pri Način plačila vnesemo, da gre za povračilo materialnih stroškov in nato iz seznama izberemo delavca, ki mu bodo povrnjeni potni stroški.
Pravilna izbira dobavitelja in pravilen vnos načina plačila vplivata na pravilno knjiženje prejetih računov saj program na podlagi teh dveh podatkov izbere pravilni konto za knjiženje obveznosti do dobavitelja. Npr. program sam ugotovi, da se obveznost knjiži na konto 2200 za domače dobavitelje, in npr. konto 2551 za gotovinske materialne račune.
Po vnosu osnovnih podatkov iz glave računa je potrebno vnesti še podatke o posameznih zaračunanih postavkah, ki so osnova za knjiženje stroškov.
![]() | ||||
|
Vidimo, da nas program opozarja, da se znesek za plačilo ne ujema z zaračunanim zneskom. S pritiskom na gumb
lahko vnesemo posamezne zaračunane postavke.![]() | ||||
|
Na tem mestu vnesemo podatke o zaračunanih postavkah na računu. Določimo tudi ali se vstopni DDV odšteje ali ne (npr. za stroške goriva za osebne avtomobile ne moremo odšteti DDV) ter določimo stopnjo DDV. V primeru, da se znesek DDV prikazan na računu ne ujema z izračunanim po izbrani stopnji vnesemo še točen znesek DDV, kot ga je obračunal dobavitelj. V polje Konto lahko vnesem številko konta na kamor se bo knjižil strošek nakupa (oz. konto za osnovna sredstva). Vnos številke konta ni obvezen, ker lahko račune kontiramo kasneje oz. le-to za vas opravlja zunanje računovodstvo na podlagi vnešenih računov.
V polju Vrsta prometa določimo vrsto prometa za DDV, ki se uporablja pri obračunu DDV [11] ter izpisu knjige prejetih računov [11.6].
Ko je račun pravilno vnešen, ga lahko shranimo. Ko se vrnemo na pregled vnešenih računov bomo račun videli v evidenci prejetih računov.
![]() | ||||
|
V pregledu prejetih računov nas program z rumenim kvadratom opozarja, da prejeti račun še ni bil knjižen v glavni knjigi. Dodatno nas program z rdeče obarvanim ozadjem pri določenih prejetih računih opozarja, da vnos računa še ni dokončan. Z rdečo barvo nas program opozarja v dveh primerih:
V primeru ponavljajočega vnosa mesečnih računov je dovolj, da prejeti račun kontirate samo enkrat nato pa vsak mesec z uporabo gumba skopirate prejeti račun prejšnega meseca v tekoči mesec ter mu vpišete nove podatke iz glave računa.
Če za plačevanje računov uporabljamo elektronsko bančništvo, nam lahko evidenca prejetih računov zelo poenostavi naše delo. Z uporabo programa se namreč izognemo podvojenemu vnosu podatkov saj lahko na podlagi vnešenih prejetih računov avtomatsko generiramo elektronske plačilne naloge ter tako plačamo prejete račune. Poglejmo si plačilo prejetega računa na primeru:
![]() | ||||
|
Ob vnosu zgoraj prikazanega računa [4.2] smo določili, da je potrebno račun plačati na transakcijski račun dobavitelja, za katerega smo tudi vnesli sklicno številko. S pritiskom na gumb Plačilo računa s plačilnim nalogom preko banke se nam prikaže vnosno polje za vnos plačilnega naloga.
![]() | ||||
|
S pritiskom na gumb
lahko dodamo plačilni nalog v paket plačilnih nalogov za plačilo prejetih računov.V modulu Banka [7] lahko nato plačilne naloge posredujemo [7.2.6] v izvedbo naši banki. Več o izvedbi plačilnih nalogov [7.2.6] bomo našli v navodilih za modul Banka [7].
Rumeni kvadratek nas opozarja, da prejeti račun še ni knjižen, z rdeče obarvanim ozadjem v stolpcu Št. dok. pa program opozarja, da vnos računa še ni končan oz. da ta račun ne more biti poknjižen. Postavke niso vnešene pravilno ali pa manjka konto, zato je treba napako odpraviti.
Prejeti račun lahko knjižimo šele takrat, ko je pravilno vnešen in pripravljen za knjiženje.
S klikom na se vrnemo na stran prikaz računa, kjer lahko vidimo, kaj manjka.
![]() | ||||
|
Če kliknemo na , se vrnemo na vnos podatkov za postavko [4.5] na prejetem računu, kjer lahko vstavimo manjkajoče podatke (konto) in odpravimo napako. S klikom na gumb popravek potrdimo in prikaže se nam račun, kjer je popravek že razviden. Da spremembo shranimo, moramo to potrditi s klikom na
.
Ko je prejeti račun pravilno vnešen in kontiran ga lahko poknjižimo v glavno knjigo. Naenkrat lahko knjižimo več prejetih računov. Le-te najprej prikažemo v pregledu prejetih računov nato pa s klikom na gumb izberemo opcijo .
Po zagonu knjiženja nam program prikaže seznam prejetih računov, ki se bodo knjižili.
![]() | ||||
|
S klikom na gumb
potrdimo, da želimo knjižiti prejete označene račune. Po kliku na ta gumb se nam prikaže poknjižena delovna temeljnica prejetih računov.![]() | ||||
|
S klikom na gumb
shranimo temeljnico v glavno knjigo ter tako poknjižimo prejete račune.Knjiženje prejetih računov poteka popolnoma avtomatsko. Pri izbiri konta za obveznost do dobavitelja se upoštevajo nastavitve avtomatskega knjiženja [12.1.3] ter vrsta dobavitelja. Pri izbiri konta za strošek se upošteva vnešeni konto na prejetem računu. Pri izbiri konta za DDV se upošteva nastavitev kontov v nastavitvah avtomatskega knjiženja [12.1.3].
Program nam omogoča, da lahko prejete račune arhiviramo v naš elektronski arhiv. Na orodni vrstici vnešenega računa imamo dodaten gumb . S klikom na ta gumb lahko uvozimo slikovno datoteko. Ko kliknemo na ta gumb, se nam odpre naslednja stran:
![]() | ||||
|
S klikom na lahko med svojimi dokumenti poiščemo iskani račun. Ko izberemo najdeni račun, uvoz datoteke potrdimo s klikom na gumb , kot nam kaže slika:
![]() | ||||
|
Ko smo potrdili uvoz slikovne datoteke, se nam na vnešenem računu prikažejo tudi vsi pripeti dokumenti, kot nam to prikazuje slika:
![]() | ||||
|
Ko v glavnem meniju Nabava->Prejeti dobropisi se nam odpre stran Prejeti dobropisi-pregled in iskanje:
![]() | ||||
|
Ko najdemo prejeti dobropis, odpremo predogled le-tega tako, da kliknemo aktivno povezavo v koloni "Zap.št." oz. "Prejet", kot je to prikazano na sliki:
Če želimo dodatno omejiti izpis, so na voljo možnosti v zgornjem delu spletne strani. Tako lahko prejete dobropise listamo v okviru omejitev, ki smo jih določili z vpisom iskalnih kriterijev. Iskalni kriteriji so podrobneje obrazloženi na strani pregled in iskanje prejetih računov [4.1]
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na pregledu in iskanju prejetih dobropisov:
Enter | Iskanje |
Inster | Vnos novega prejetega dobropisa |
![]() | ||||
|
Prejete dobropise vnesemo kot navaden prejet račun v evidenco prejetih računov. Dobropis se nanaša na prejeti račun, zato moramo z zneskom prejetega dobropisa zapreti prejeti račun, na katerega se dobropis nanaša (zmanjšate obveznost do dobavitelja).
Program omogoča avtomatski zajem podatkov iz skeniranih prejetih računov oz. drugih dokumentov v obliki PDF ali JPEG. Dokumenti v formatu PDF oz. JPEG so lahko bodisi zajeti s pomočjo skenerja bodisi so to fotografije narejene z mobilnim telefonom. OCR zajem podatkov poteka v knjigi prejete pošte pri čemer se iz slikovnega dokumenta izločijo podatki o dobavitelju in zneskih računa ter se nato kot priloga dodajo k obstoječemu vnosu v knjigi prejete pošte.
![]() | ||||
|
Obdelava OCR poteka v ozadju. Medtem, ko je zapis v obdelavi ga ni možno likvidirati.
![]() | ||||
|
Razlaga nastavitev knjige prejete pošte za OCR:
Optično branje skeniranih dokumentov | Možne izbire:
|
Izvajalec OCR zajema podatkov | Tukaj lahko izberete svojega najljubšega izvajalca storitve OCR v kolikor niste zadovoljni s privzetim izvajalcem. |
V kolikor nismo nastavili avtomatske OCR obdelave ob prejemu dokumentov v knjigo prejete pošte moramo dokumente izrecno poslati v OCR. Dokument lahko pošljemo v obdelavo OCR na dva načina:
če je bil dokument prejet na običajen način, potem ga lahko izrecno posredujemo v OCR s klikom na opcijo
. Glej sliko:Optična razpoznava besedila (OCR) deluje na podlagi računalniških algoritmov, ki temeljijo na strojnem učenju in statistični obdelavi velikih količin podatkov. Pri branju skeniranih dokumentov lahko na določenih vrsta računov pride do napačne interpretacije oz. branja podatkov iz skeniranega dokumenta. V teh primerih svetujemo, da uporabite možnost pošiljanja povratne informacije ter kliknete na povezavo prikazano na sledeči ekranski sliki. Tako boste ponudnika OCR zajema podatkov obvestili, da je potrebno prepoznavo računov izboljšati na konkretnem primeru vašega računa. Za vašo pomočjo bo avtomatska prepoznava podatkov postajala vedno boljša in zanesljiva.
![]() | ||||
|
Program omogoča izdelavo XML datoteke za izvoz podatkov v namen obveznega pobota.
![]() | Program za namene ePobota upošteva le račune prejete po 16.3.2011, ko je pričel veljati zakon oz. uredba. Upoštevajo se le računi za domače dobavitelje. Za pravilno registracijo računa je potrebno v podatkih dobavitelja vpisati ustrezno davčno številko. |
V meniju
je v iskalnih kriterijih poiskati le račune, ki so primerni za izvoz v namen pobota. Prikazati moramo odprte oz. neplačane prejete račune in sicer po zapadlosti do najkasneje zadnjega dne pred zaključkom kroga pobota. Na ekranu se nam prikažejo le računi, ki ustrezajo zgoraj opisanim kriterijem, kot je to prikazano na spodnji sliki:![]() | ||||
|
Nad seznamom nato kliknemo na meni z dodatnimi možnostmi in izberemo obdelavo za registracijo računov v ePobot, kot to prikazuje spodnja slika:
![]() | ||||
|
Po izbiri moram izbrati ustrezni krog za katerega pripravljamo podatke:
![]() | ||||
|
Po izbranem krogu nam program prikaže le dokumente, ki ustrezajo predhodno izbranim kriterijem:
![]() | ||||
|
Na seznamu nato odkljukamo katere račune bomo izvozili v ePobot (glej sliko zgoraj) in kliknemo na gumb Zaženi. Po končani obdelavi (počakamo, da program zaključi obdelavo) pa lahko v meniju
poženete izdelavo datoteke XML za ePobot [4.22.3], jo shranite na računalnik in nato uvozite v ePobot na AJPESovi spletni strani.![]() | Na vsakem prejetem računu, ki je že bil zajet v katerem koli pobotu se zabeleži tudi krog pobota in tip obveznosti. Na ta način se prepreči, da bi en račun bil avtomatsko zajet tudi v naslednjem pobotu. Seveda pa lahko po želji to referenco pobrišete in s tem omogočite ponovno registracijo dokumenta v ePobot [4.22.2]. |
Da slučajno ne bi podjetje računov pomotoma večkrat poslalo v pobot se na vsakem računu to posebej zabeleži (krog pobota in tip obveznosti). V kolikor nas zanima kateri računi so že bili zajeti v pobot si lahko le te prikažemo na ekran tako, da na pregldu računov izberemo ustrezni krog pobota:
![]() | ||||
|
Program omogoča tudi registracijo posameznega računa za ePobot.
To lahko naredimo tako, da na samem računu izberemo ustrezni krog, tip obveznosti in upoštevanje le prejetih računov, ki niso v celoti zaprti.
Prikaz na spodnjih slikah:
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Tako, kot smo krog pobota in tip obveznosti dodali ju lahko tudi pobrišemo s klikom na
Po opravljeni registraciji dokumentov za ePobot lahko v meniju
poženemo obdelavo, ki nam bo pripravila XML datoteko za uvoz dokumentov v ePobot, kar lahko vidimo na spodnji sliki:![]() | ||||
|
Program nam izdela datoteko XML, ki jo lahko odpremo in shranimo na poljuben medij.
![]() | ||||
|
V modulu
, lahko ločeno vodimo evidenco porabe časa, na podlagi poslovnih partnerjev, zaposlenih in delovnih nalogov, glede na izbrano časovno obdobje.Porabo časa, lahko vežemo tudi na projekte [5.2], katere smo predhodno dodali v modulu
.Za vnos podatkov v evidenco porabe časa, kliknemo na željeni datum znotraj koledarja, izberemo delavca, projekt, delovni nalog, vrsto dela/tarife in vpišemo porabljen čas. Na podlagi določene urne postavke in porabe časa, se bo skupni strošek porabe časa izračunal avtomatsko.
![]() | ||||
|
Za izpis poročila iz evidence porabe časa, kliknemo na gumb Več... in izberemo Generiranje in izpis poročila iz evidence porabe časa:
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Podatki iz evidence porabe časa se avtomatsko prenesejo v modul Pregled in obračun ur [5.3].
V modulu
je omogočeno vodenje pregledne evidence vseh vrst poslov/tarif.![]() | ||||
|
Za vnos podatkov v vrsto del/tarife kliknemo na gumb
. Vpišemo oznako tarife, urno postavko in opis vrste del/tarife. Vnos potrdimo s klikom na gumb :![]() | ||||
|
V primeru, da vrste del/tarife želimo vezati na projekte, je potrebno urediti šifrant projektov [5.2] v modulu
.
V modulu
vnašamo in preglejujemo evidenco projektov. Za vnos podatkov o novem projektu kliknemo na gumb . Pri dodajanju projekta vpišemo oznako in opis projekta ter določimo uporabnike, ki lahko administrirajo projekt.![]() | ||||
|
Projekti, ki smo jih vnesli v šifrant, lahko kasneje uporabimo pri evidenci porabe časa [5].
V modulu
, lahko preglejujemo obračunano porabo časa, na podlagi podatkov vpisanih v evidenco porabe časa. S klikom na gumb , lahko obračunamo porabo časa in jih prenesemo na izdani račun:![]() | ||||
|
Izberemo način fakturiranja in kliknemo na gumb
.![]() | ||||
|
Modul Potni nalogi nudi naslednjo funkcionalnost:
Modul potni nalogi je popolnoma integriran z drugimi moduli programa ter tako omogoča tudi avtomatsko knjiženje obračunov potnih stroškov, kakor tudi izplačilo potnih stroškov preko banke ali blagajne.
![]() | ||||
|
Za avtomatsko zapiranje potnih nalogov imamo na voljo dve možnosti:
Za avtomatsko zapiranje potnih nalogov moramo pri podatkih o podjetju označiti polje za avtomatsko zapiranje nepredloženih potnih nalogov. To pomeni, da se bo zapiranje potnih nalogov izvedlo vsak dan.
![]() | ||||
|
Če pa izberemo drugo možnost in polja za avtomatsko zapiranje nepredloženih potnih nalogov ne označimo potem imamo v meniju
. Ko kliknemo na avtomatsko zapiranje potnih nalogov moramo še nastaviti spremenljivki (Rok za predložitev obračuna odprtih potnih nalogov in Št. dni od opozorila do avtomatskega zapiranja p.n). Po zagonu avt. zapiranja potnih nalogov se nam generira Html poročilo v kateri se nahajajo podatki o poslanih obvestilih in zaprtjih potnih nalogov.![]() | ||||
|
Ob registraciji oziroma pred prvo uporabo se, v okviru programa, pojavijo navodila, ki vas vodijo skozi potrebne nastavitve [6.2.1] e-obračuna potnih nalogov.
Ko nastavite vse naštete podatke o vašem podjetju, je pred prvo uporabo potrebno vnesti še podatke o zaposlenih [10] in vozilih [6.10]. Ti podatki se kasneje samodejno vpisujejo v potni nalog. S tem odpade zamudno vnašanje podatkov o podjetju in osebi, ki se odpravlja na službeno pot oziroma imena in registracije vozila, kar pomeni manj porabljenega časa, manj možnosti za napake in manj bolečin v roki, ko vpisujete daljšo serijo nalogov.
Z dodeljevanjem različnih uporabniških dostopov [6.2.2] do modula Potni nalogi lahko ločite vnos podatkov za izpis potnega naloga, od samega obračuna in povračila stroškov; tako npr. dodelite vsem zaposlenim uporabniški dostop, ki omogoča samo vnos podatkov za izpis potnega naloga. Po vrnitvi s poti potni nalog prevzame oseba odgovorna za obračun in povračila potnih stroškov, spet pa lahko druga oseba odobri izplačilo denarja. Se pravi, da zaposleni aktivno uporabljajo program.
POZOR! Če podatek ni vnešen oziroma ni vnešen kot je to zakonsko določeno, vas program ne spusti dalje in takšnega vnosa tudi ne morete potrditi oziroma vas na to opozarja z zvezdico oziroma s sporočilom ob podatku. S tem so v programu onomogočene formalne in tudi vsebinske napake ob izpolnjevanju potnih nalogov.
Primer opozorilnega napisa:
![]() | ||||
|
Primer ob vnosu podatkov:
![]() | ||||
|
Kako vpisujemo podatke in na kaj je treba paziti, da bodo davčni inšpektorji zadovoljni, je opisano v naslednjih poglavjih.
Vse nastavitve določimo v programu samem tako, da kliknemo na zavihek
.![]() | ||||
|
Devizne dnevnice se obračunajo po tečaju na dan | Po kliku na ![]()
| ||
Povračilo dnevnic | Program e-obračuni lahko uporabljamo za obračun dnevnic tako za gospodarstvo, kot tudi za negospodarstvo. Glede na vnešen čas odsotnosti program avtomatsko izračuna število dnevnic. Za službena potovanja, ki trajajo več dni, se v Sloveniji uporabljata dve različni metodi za izračun števila dnevnic. Zato tukaj izberite ali želite, da se dnevnice obračunavajo za gospodarstvo oziroma za negospodarstvo in v okviru tega: Za vsak dan službene poti se posebej izračuna število dnevnic. Skupno število dnevnic je seštevek dnevnic za vsak dan posebej. Za celoten čas službenega potovanja se izračuna število 24-urnih intervalov za katere se obračuna polna dnevnica. Za preostanek ur se obračuna dnevnica v skladu z uredbo.
| ||
Delovni čas od/do | V skladu z uredbo se zmanjšana dnevnica izplača le v primeru, ko se službeno potovanje prične vsaj dve uri pred pričetkom delovnega časa ali vsaj dve uri po koncu delovnega časa. Na tem mestu lahko vpišete delovni čas vašega podjetja. | ||
Zaokroževanje obračuna pot. str.: | V kolikor potne stroške izplačujete preko blagajne, je zaradi gotovinskega izplačila potrebno obračun zaokrožiti. Izberite željeno varianto zaokroževanja obračuna potnih stroškov. Znesek stotinske izravnave pri obračunu se bo tako knjižil med izredne prihodke oz. odhodke. | ||
Rok za predložitev obračuna odprtih potnih nalogov | Število dni po predvidenim povratkom s službene poti | ||
Št. dni od opozorila do avtomatskega zapiranja p.n. | Kolikšen čas program upošteva, da avtomatsko zapre potni nalog. | ||
Obvezen vnos str. mesta na potnem nalogu | Lahko izberemo in se zahteva vnos stroškovnega mesta (v kolikor jih uporabljamo) ali pustimo prazno in program ustvari potni nalog tudi brez tega vnosa. |
Uporabniški dostop uporabnikom informacijskega sistema "e-računi" dodeljujemo v modulu
, kjer določimo tudi pravice za uporabo [10.6] modula "Potni nalogi".![]() | ||||
|
Uporabniške pravice dodeljujete glede na odgovornosti, ki jih ima zaposleni:
e-obračuni nudijo več možnosti tiskanja dokumentov. Za tiskanje dokumentov direktno iz brskalnika Internet Explorer priporočamo, da si v meniju
( v slovenski verziji) nastavite tiskanje brez izpisa glave in noge strani.Z nastavitvami, kot so prikazane v poglavju Tiskanje dokumentov HTML iz brskalnika [2.13], boste zagotovili lepši in pravilen izpis dokumentov.
Preden začnemo s prvim vnosom podatkov v obrazec za prvo stran potnega naloga, moramo vnesti podatke, ki se navezujejo na modul Zaposleni in , saj se ti podatki samodejno vpisujejo v potni nalog.
Potni nalogi se lahko številčijo ročno z vsakokratnim vpisom številke potnega naloga [6.4], lahko pa se številčijo tudi avtomatsko.
Avtomatsko številčenje nastavimo v osnovnih nastavitvah [6.2.1]. Izberemo lahko številčenje po stroškovnih mestih ali pa številčenje po enotnem zaporedju.
Pri avtomatskem številčenju program samodejno ugotovi sistem številčenja in nato vodi številke od zadnjega vnosa potnega naloga naprej.
Primer za enotno številčenje:
V prehodu poslovnega leta nam program do 31.3. še vodi in nudi zaporedno številko za prejšnje poslovno leto.
V primeru številčenja po stroškovnih mestih program samodejno ugotavlja sistem številčenja za vsako stroškovno mesto posebej.
Svoj šifrant relacij ustvarimo tako, da v meniju izberemo
.![]() | ||||
|
Opis relacije: | Opišemo relacijo, ponavadi se napiše začetek in konec poti |
Razdalja (km): | Vnesemo razdaljo za določeno relacijo |
Status: | V kombiniranem polju določimo status, ki je lahko: aktiven ali neaktiven. |
Privatna relacija: | Če s klikom v potrditveno polje ![]() |
V programu lahko določimo, da se na prvi strani na potnem nalogu avtomatsko izpiše logotip našega podjetja. Za izpis logotipa potrebujemo datoteko z logotipom v formatu GIF ali JPG. Logotip je lahko poljubnih dimenzij saj ga bo program avtomatsko normiral na širino in dolžino, ki je na razpolago pri izpisu. Priporočamo pa, da datoteka z logotipom ni prevelika saj lahko to povzroči počasnejše tiskanje potnih nalogov.
![]() | Pred uvozom logotipa v program lahko najlažje zmanjšate velikost datoteke tako, da logotip spremenite iz barvnega v črnobelega ali pa reducirate število barv v logotipu. Pri tem si lahko pomagate tudi z zastonj programi, kot je npr. IrfanView [http://www.irfanview.com]. |
![]() | Določeni programi shranjujejo datoteke JPEG v formatu, ki ga program ne razume. Če vašega logotipa oz. datoteke JPEG ne morete naložiti v program, vam svetujemo, da datoteko najprej konvertirate v obliko GIF z uporabo programa IrfanView [http://www.irfanview.com]. |
Logotip uvozimo kot kaže slika.
![]() | ||||
|
Datoteko prenesemo v program tako, da kliknemo gumb
. Nakar poiščemo datoteko z logotipom in kliknemo gumb .![]() | ||||
|
Ko se nam datoteka izpiše v okencu, jo prenesemo v program s klikom na gumb
, kot kaže slika.![]() | ||||
|
Stran "Potni nalogi-pregled in iskanje" odprete tako, da kliknete na zavihek .
![]() | ||||
|
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na pregledu in iskanju potnih nalogov:
Enter | Iskanje |
Inster | Vnos novega potnega naloga |
Če želite dodatno omejiti izpis, so na voljo možnosti v zgornjem delu spletne strani, ki vsebuje masko za vnos iskalnih kriterijev. Tako lahko potne naloge listate v okviru omejitev, ki ste jih določili z vpisom iskalnih kriterijev.
![]() | ||||
|
Št. naloga | V primeru, ko poznate točno številko potnega naloga, jo vpišete v vnosno polje. | ||||||||
Išči po | Iskanje lahko omejite glede na datume, ki nastopajo v posameznem potnem nalogu. Privzeta izbira je datum prva stran, s klikom na gumb ![]()
| ||||||||
od dne, do dne | Potem, ko ste določili kriterij iskanja v zgornjem kombiniranem polju, mu je potrebno še dodati časovno obdobje za katerega želimo pregled potnih nalogov. S klikom na gumb![]() ![]()
| ||||||||
Status | Potne naloge lahko poiščete tudi po statusu oziroma glede na to v kateri fazi se nahaja potni nalog od takrat, ko ste ga odprli, pa vse do končne knjižbe obračuna oziroma izplačila potnega naloga. S klikom na gumb ![]()
Kaj pomenijo posamezni statusi potnega naloga?
| ||||||||
Vozilo | Potne naloge lahko razvrstite tudi po vozilu [6.10.1], ki je bilo uporabljeno na službeni poti. Vozilo izberemo iz seznama, ki ga aktivirate, tako da kliknete v kombinirano polje, kot je to vidno na sliki. Izbiro potrdite tako, da kliknete nanjo. ![]() | ||||||||
Zaposleni | S seznama potnih nalogov lahko določite potne naloge po zaposlenih [10.3], za katere ste izstavili potni nalog, kot kaže spodnja slika. Zaposlenega določite tako, da kliknete v kombinirano polje in pritisnete na tipko s prvo črko priimka, nato ga poiščete v seznamu. Izbiro potrdite tako, da kliknete nanjo. | ||||||||
Stroškovno mesto | Ko zaposleni nastopajo na večih stroškovnih mestih, ali pa službeno vozilo uporablja več zaposlenih in je vozilo vodeno kot stroškovno mesto, je smiselni pregled potnih nalogov po stroškovnem mestu [12.1.4]. Stroškovno mesto določite tako, da kliknete v kombinirano polje in ga izberete s seznama. Izbiro potrdite tako, da kliknete nanjo. | ||||||||
išči po arhivu | Če označite to možnost, bo program iskal potne naloge tudi med arhiviranimi potnimi nalogi. Ko je ta možnost izključena išče podatke samo med potnimi nalogi, ki niso arhivirani. |
Ko omejite kriterije iskanja, kliknite na gumb
.
Podatke o predvideni službeni poti bi naj vnašali že pred odhodom na pot; izpolniti in natisniti je treba prvo stran potnega naloga. Ko je potni nalog natisnjen, ga podpiše direktor ali pooblaščena oseba, nakar ga žigosanega in podpisanega prejme zaposleni. Potni nalog pa lahko izpolnite tudi po vrnitvi s službene poti, vendar po zakonu, mora biti pisni nalog izstavljen najpozneje v dveh dneh, ko je upravičenec odšel na pot.
S klikom na gumb , je treba obvezno vpisati.
Številka naloga | Program vam avtomatsko predlaga naslednjo številko potnega naloga, ki pa jo lahko po potrebi spremenite, na primer: če že obstajajo potni nalogi, ki pa niso vnešeni v program oziroma, če začnete uporabljati program za obračun potnih nalogov sredi koledarskega leta. |
Datum | Vnesite datum izdaje potnega naloga, tako da ga izberete v koledarčku, ki vam ga program ponudi, ko kliknete na gumb ![]() |
Zaposleni | V tem kombiniranem polju [2.10] določite ime in priimek zaposlenega, za katerega se izdaja potni nalog. Ostali podatki (delovno mesto in prebivališče), ki se v potnem nalogu nanašajo na zaposlenega, se kasneje samodeno vpisujejo iz modula za urejanje kadrovske evidence [10]. POZOR! Za uporabnike, ki lahko vnašajo in preglejujejo samo svoje potne naloge, je ta izbira onemogočena. |
Potovanje v/na | V vnosno polje vpišete predvideno relacijo oziroma kraj kamor se potuje. SVETUJEMO: Vpišite točno relacijo poti, na primer za relacijo Koper-maribor, s postankom pri stranki v Ljubljani, je potrebno na potni nalog napisati relacijo Koper-Ljubljana-Maribor-Koper. |
Naloga | V vnosno polje vpišite namen službene poti. Če gre za poslovni obisk, je pomembna tudi navedba poslovnih strank, ki se jih obišče. V primeru, ko je šlo za obisk sejma/izobraževanja, naj se navede kateri sejem/izobraževanje se je obiskalo. Ko gre za predajo materiala/izdelkov/pošiljke, naj se navede, kaj se predalo in komu. |
Veza na dokument, odločbo, spis | Vpišite oznako ustreznega dokumenta, na katerega se navezuje potni nalog. SVETUJEMO: Potrebno je zagotoviti povezavo med izdanimi potnimi nalogi in spremno dokumentacijo, ki se na zahtevo lahko vsak trenutek predloži davčnemu organu. |
Potovanje bo trajalo ... | V vnosni polji od dne - do dne vnesete predviden datum pričetka in konca službenega potovanja. V polje ura vnesete točen čas pričetka službene poti. |
Višina dnevnice | V polju najprej določite ali je dnevnica za Slovenijo ali za tujino s tem, da kliknete v izbirni gumb ![]() ![]() ![]() ![]() |
Odstotek zvišanja | V kombiniranem polju določite ustrezen odstotek zvišanja ali znižanja dnevnic za tujino. Podjetje lahko namreč vodstvenim delavcem, ki potujejo v tujino izplačuje 10% oziroma 20% višje dnevnice. Pozor! Ta del uredbe je veljal do 3.7.2004. Zaradi sprememb uredbe od 3.7.2004 zvišanja dnevnic niso več neobdavčena. Prav tako jih lahko zniža, če podjetje delavcem samo zagotovi prehrano na službeni poti. |
Na strani, ki vsebuje predogled vnešenih podatkov za prvo stran potnega naloga, lahko do sedaj vnešene podatke prekontroliramo in jih spremenimo, če z vnosom nismo zadovoljni.
![]() | ||||
|
Če predhodno vnešenih podatkov ne shranimo, jih bomo izgubili, zato moramo vedno najprej klikniti na gumb , kot nam to kaže slika zgoraj.
Podatke, ki smo jih vnesli za posamezen potni nalog, lahko tudi spreminjamo. tako da kliknemo na gumb . Odpre se nam obrazec "Popravek potnega naloga", kjer nato v poljih za vnos podatkov spremenimo oziroma popravimo podatke.
Kaj pomenijo ostali gumbi v orodni vrstici, pa si lahko podrobneje pogledamo na strani orodna vrstica [2.9].
V kolikor bo zaposleni prejel predujem, ga pred odhodom na službeno pot vnesemo v potni nalog. Znesek in datum vpišemo v obrazec "Vnos predujma".
Obrazec za vnos predujma aktiviramo tako, da kliknemo na gumb
:![]() | ||||
|
Ko smo vnesli podatke, pritisnemo na gumb .
Izpis in obračun predujma
Spremembe podatkov
![]() | V primeru, da je zaposleni že prejel predujem na drugem potnem nalogu, ki še ni obračunan vas bo program na to opozoril. |
![]() | Seveda moramo potni nalog po kateri koli spremembi ali brisanju predujma še enkrat shraniti in ga ponovno natisniti. |
Dokler potni nalog ni shranjen, tiskanje le-tega ni možno. Da je potrebno potni nalog shraniti, nas opozarja rumeno obarvani gumb , ki utripa dokler dokument ni shranjen. Ko je potni nalog shranjen, lahko natisnemo prvo stran potnega naloga, ki se ožigosana in podpisana izroči zaposlenemu. Podatki za prvo stran potnega naloga so shranjeni, ko se gumb
obarva sivo in postane neaktiven. Takrat se tudi pojavi gumb
.
Prvo stran potnega naloga natisnemo tako, da :
1. Kliknemo , ki se nahaja v gumbu in s tem aktiviramo seznam, ki vsebuje načine izpisa za potni nalog.
2. Izberemo način izpisa in ga kliknemo, kot je prikazano na sliki:
Seznam za tiskanje omogoča dva načina izpisa:
Potni nalog lahko pošljemo tudi po elektronski pošti. To storimo tako, da ga najprej shranimo lokalno na naš računalnik, nato pa ga kot priponko pošljemo po elektronski pošti.
1. Najprej v okviru programa kliknemo povezavo, kot je to prikazano na sliki:
2. S tem ko smo kliknili na povezavo, se bo potni nalog odprl v okviru internetnega brskalnika.
Za tiskanje kliknemo ikono "Print", kot nam kaže slika.
Datoteko lahko tudi prenesemo v program. To storimo tako, da kliknemo na gumb in jo poiščemo, nato pa kliknemo
. Ko se nam datoteka izpiše v okencu, jo prenesemo v program s klikom na gumb .
1. Najprej kliknemo povezavo, kot je to prikazano na sliki:
2. S tem, ko smo kliknili povezavo, se bo potni nalog odprl v MS Wordu, kjer ga nato lahko natisnemo.
S klikom na ikono "Print", kot je vidno na sliki, lahko potni nalog natisnemo.
![]() | V MS Wordu lahko tudi vpišemo oziroma popravimo vse podatke, vendar POZOR-podatki v bazi podatkov s tem niso spremenjeni! |
Ob povratku s službene poti, je potrebno vnesti v e-račune potnih nalogov vse podatke za obračun kilometrin, dnevnic in potnih stroškov; v tej fazi se obračuna tudi predujem, ki je bil dan zaposlenemu pred odhodom na službeno pot.To storimo tako, da odpremo potni nalog, na podlagi katerega je zaposleni odšel na službeno pot. Poiščemo ga v seznamu potnih nalogov, na strani "Potni nalogi-pregled in iskanje" [6.3]. Ko odpremo stran za predogled podatkov na potnem nalogu, se prikažejo že vnešeni podatki za prvo stran potnega naloga. Pod prikazom podatkov so gumbi, ki omogočajo pripravo potnega naloga za obračun in kasneje povračilo stroškov zaposlenemu ter knjiženje potnega naloga.
Za vnos teh podatkov je treba pritisniti na ustrezen istoimenski gumb, nakar se odpre obrazec za vnos podatkov.
![]() |
Dnevnice vnašamo tako, da kliknemo gumb
, nakar vnesemo podatke v obrazec, kot kaže slika:![]() | ||||
|
V vnosna polja vnesemo naslednje podatke:
Država | S klikom na ![]() |
Datum odhoda/ob | Vnesemo datum in uro odhoda na službeno pot. |
Datum vrnitve/ob | Vnesemo datum in uro vrnitve s službene poti. Program nam glede na čas, ki ga je zaposleni prebil na službeni poti, sam določi, ali je dnevnica zmanjšana ali polovična oziroma nam za izbrano državo avtomatsko izračuna pravilno število dnevnic. |
Vnos podatkov potrdimo s klikom na
.![]() | Od dne 1.1.2005 velja nova uredba za povračilo dnevnic v Sloveniji, ki določa, da se dnevnica zmanjša za 10% v primeru, ko je zagotovljeno prenočišče z zajtrkom. Vnosna maska za dnevnice v Sloveniji se prilagodi ustrezno z uredbo, ki velja za določen potni nalog. |
Pri izračunu dnevnic za tujino program v skladu z uredbo upošteva ali ima zaposleni na službeni poti zagotovljeno brezplačno prehrano. Ob vnosu dnevnic nam tako program ponudi dodatna vnosna polja:
![]() | ||||
|
S klikom na lahko označimo brezplačne obroke med službeno potjo.
![]() | Pogosto se dogaja, da zaposleni potuje več dni in nima vsak dan zagotovljenih enakih brezplačnih obrokov. V tem primeru moramo za vsak dan posebej klikniti gumb in posebej določiti brezplačne obroke za vsak posamezen dan med službenim potovanjem. |
![]() | Od dne 1.1.2005 velja nova uredba, ki določa, da se dnevnica zmanjša samo v primeru, če je zagotovljeno prenočišče z zajtrkom. Odločitev ali boste odkljukali vnosna polja za kosilo in večerjo ter s tem izplačali zmanjšano dnevnico je prepuščena uporabniku. |
![]() | Program e-obračuni vsebuje tudi razpredelnico, kjer najdete višine dnevnic za skoraj vse države na svetu, ki so razporejene glede na trajanje potovanja. Do razpredelnice pridete preko vstopne strani e-obračuni [http://www.e-obracuni.com], tako da kliknete povezavo, ko te je prikazano na sliki: ![]() |
Vsako podjetje ima v okviru zakonskih določil svoj pristop do obračunavanja in izplačevanja dnevnic, zato je možno v okviru programa e- obračuni [http://www.e-obracuni.com] potnih nalogov nastaviti vse parametre, ki določajo obračun in končno izplačilo dnevnic zaposlenemu.
V obrazcu "Odpiranje novega potnega naloga" ima podjetje možnost samo določiti višino dnevnice za Slovenijo oziroma ostale države, ko gre za dnevnice za tujino. Za vsak potni nalog lahko prav tako določimo odstotek zvišanja oziroma znižanja dnevnic za službeno potovanje (npr. za vodstvene delavce).
Za podrobnejši opis vnosa podatkov lahko pogledamo na strani Novi potni nalog [6.4].
![]() | Če je zaposleni vodstveni delavec oziroma član uprave, mora to biti v modulu tudi ustrezno označeno, kot kaže slika: |
![]() | Z novo uredbo o povračilu potnih stroškov za službena potovanja v tujino, ki velja od 3.7.2004 so ukinjena zvišanja dnevnic za vodstvene delavce. |
Če se za službeno potovanje izplačilo dnevnic ne odobri , to označimo s klikom v potrditveno polje, kot kaže slika:
Ko gre za potovanje v tujino, to označimo s klikom v izbirni gumb ob polju dnevnica za tujino . Če je na službeni poti zagotovljena brezplačna prehrana, lahko to označimo tudi v polju Odstotek zvišanja oz. znižanja dnevnic .
V primeru, ko gre za znižanje dnevnic zaradi zagotovljene brezplačne prehrane in se odstotek znižanja razlikuje po dnevih, lahko število obrokov določimo za vsak dan posebej s kliki na ustrezna polja v obrazcu Vnos podatkov za obračun dnevnic [6.6.1], ki se odpre, ko vnašamo dnevnice za tujino.
![]() | ||||
|
Program avtomatsko izračuna število dnevnic glede na vnešen čas odsotnosti.Za službena potovanja, ki trajajo več dni, se v Sloveniji uporabljata dve različni metodi za izračun števila dnevnic.
V obrazcu "Sprememba podatkov o vašem podjetju" v modulu
ima podjetje možnost samo določiti ali želi, da se dnevnice obračunavajo za gospodarstvo oziroma za negospodarstvo in v okviru tega: ali želi obračun dnevnic po dnevih ali v 24-urnih intervalih.![]() |
Primer izračuna števila dnevnic za oba načina obračunavanja:
Potovanje se začne v ponedeljek ob 9.00 in traja do srede, ko se konča ob 14.00.
![]() | Z novo uredbo o povračilu potnih stroškov za službena potovanja v tujino, ki velja od 3.7.2004 je predpisan postopek za izračun števila dnevnic zato se ta izbira pri potnih nalogih za službena potovanja v tujino po 3.7.2004 ignorira |
Stroške s službene poti vnašamo tako, da kliknemo gumb
, nakar vnesemo podatke v istoimenski obrazec, kot kaže slika:![]() | ||||
|
Datum računa | Vnesemo datum potnega stroška oziroma prejetega računa, ki dokazuje nastale stroške. Program nam bo avtomatsko predlagal začetni datum službene poti. | ||
Znesek | Vpišemo znesek iz računa, ki ga uveljavljamo za potne stroške. Če gre za potne stroške nastale v tujini, lako v sosednjem kombiniranem polju ![]()
| ||
Način plačila | Izberemo način plačila. POZOR! Če je zaposleni potne stroške med službeno potjo že poravnal s službeno kreditno kartico, se mu ti stroški ne bodo izplačali | ||
![]() | |||
Št. računa oz. veznega dokumenta | Vnesemo številko računa oz. veznega dokumenta. | ||
Opis | Opišemo za kakšne potne stroške gre. |
S klikom na
se nam odpre obrazec, kamor lahko vnesemo podatke:![]() | ||||
|
V vnosna polja vnesemo naslednje podatke:
Relacija | Vpišemo relacijo, kamor zaposleni potuje. Če smo predhodno vnesli relacije v šifrant relacij [6.2.6], lahko relacijo izberemo s klikom na ![]() | |||
Stranka | Vpišemo k kateri stranki potujemo... | |||
Številka delovnega naloga | Vpišemo št. delovnega naloga, v kolikor ga imamo. | |||
Datum odhoda/ob | Izberemo datum in uro odhoda na službeno pot. Vnos podatka ni obvezen. | |||
Datum prihoda/ob | Izberemo datum in uro vrnitve s službene poti. Vnos podatka ni obvezen. | |||
Razdalja(km | V polje vnesemo prevožene kilometre. Lahko jih vnašamo tudi kot seštevanje ali odštevanje, saj program prepozna ti dve aritmetični operaciji in sešteje zneske. | |||
Vrsta kilometrine | Izberemo vrsto kilometrine iz padajočega menija | |||
|
V prazno polje lahko vpišemo ali dopolnimo besedilo, ki opisuje priloge k obračunu potnih stroškov.
Vnos podatkov potrdimo s klikom na gumb
.![]() | Program e-obračuni vsebuje tudi razpredelnico, kjer najdemo zneske za kilometrino po Sloveniji ter tujini in zneske za prevoz na delo od začetka leta 2001 dalje. Razpredelnico najdemo na vstopni strani e-obračuni [http://www.e-obracuni.com]. Opomba: pri izračunu kilometrine se upošteva vrednost kilometrine veljavna na datum, ki se pri vnosu posamezne poti vnese kot datum povratka s poti. |
V primeru, da zaposleni na službeno potovanje potuje s službenim vozilom in ne z lastnim, ne izplačamo kilometrine pač pa vpišemo potovanje v knjigo voženj.
Ko vnašamo novi potni nalog, določimo, da bo zaposleni potoval s službenim vozilom, kot nam to kaže slika:
![]() |
Nato pa na potnem nalogu kliknemo gumb
in odpre se nam naslednji obrazec:![]() | ||||
|
V vnosna polja vnesemo naslednje podatke:
Relacija | Privzeta izbira je relacija, ki smo jo vpisali v potni nalog, s klikom na ![]() | ||
Datum odhoda/ob | Vpišemo datum in uro odhoda na službeno pot. | ||
Datum prihoda/ob | Vpišemo datum in uro vrnitve s službene poti. | ||
Razdalja(km) | Vpišemo prevoženo razdaljo v km. | ||
Začetno stanje števca(km) | Vpišemo stanje števca pred odhodom na pot. Program nam avtomatsko posreduje podatke, kakšno je bilo končno stanje števca pri zadnji vpisani vožnji. | ||
Končno stanje števca(km) | Vpišemo stanje števca po vrnitvi s poti.
|
V prazno polje lahko tudi vpišemo ali dopolnimo besedilo, ki opisuje priloge k obračunu potnih stroškov ter se izpiše na obračunu potnih stroškov.
Vnos podatkov potrdimo s klikom na
.
Na portalu družbe DARS d.d. na naslovu http://www.dars.si lahko lastniki kartic ABC za avtomatsko brezgotovinsko plačevanje cestnine, pridobijo vstopno geslo za vpogled v plačevanje cestnine in stanje dobroimetja.
V modulu potni nalogi obstaja možnost, da se podatki o plačilih cestnine s kartico ABC avtomatsko uvozijo v obračun potnih stroškov. Temu je namenjen gumb
, ki je viden ob vnosu podatkov za obračun potnih stroškov.![]() | ||||
|
Po kliku na gumb
se prikaže naslednji obrazec:![]() | ||||
|
Za avtomatski prenos podatkov je potrebno vnesti številko kartice ABC in vstopno geslo, ki ste ga predhodno pridobili na portalu http://www.dars.si.
V polje Cestnine od dne/do dne vpišete obdobje za katero želite uvoziti podatke o plačilih cestnine. Program vam za obdobje avtomatsko predlaga obdobje za katero je bil izdan potni nalog.
V izbiri Lastnik kartice določite ali gre za službeno ali privatno kartico ABC. Lastništvo kartice določa način knjiženja plačila cestnine in vplačila dobroimetja:
V polju Dodatne možnosti lahko določimo naslednje:
Po kliku na gumb http://www.dars.si]. Po kliku na gumb za prenos podatkov je včasih potrebno na prikaz naslednje strani počakati malo dlje kot običajno, zato po kliku na gumb počakajte, da se prenos zaključi.
se izvede avtomatska prijava in prenos podatkov s portala www.dars.si [Ko je prenos podatkov zaključen, bodo na obračunu potnih stroškov vidni plačani stroški cestnine v danem obdobju ter prehodi cestninskih postaj. Ko boste potni nalog shranili se vam bo ob kliku na gumb
prikazala dodatna možnost direktnega tiskanja izpiska prehodov cestninskih postaj s kartico DARS (glej spodaj). Izpisek ABC se priloži k obračunu potnih stroškov.![]() | ||||
|
K obračunu potnega naloga lahko priložimo tudi poročilo, ki še bolj natančno opredeljuje samo službeno pot in je neke vrste zapis dogajanja.
Na strani, kjer so prikazani podatki za potni nalog, kliknemo na gumb in odpremo obrazec za vnos poročila:
![]() |
Vnešeno besedilo se izpiše na strani za predogled potnega naloga:
![]() |
Če kliknemo na povezavo , ki se nahaja ob poročilu potnega naloga, ponovno odpremo obrazec, kamor lahko vnesemo spremembe besedila.
Opis prilog najbolj enostavno vnesemo, ko vnašamo podatke o nastalih potnih stroških [6.6.3], kilometrino [6.6.5] in dnevnice [6.6.1]. Vsakemu vnosu podatkov za obračun potnega naloga je možno dodati še opis prilog, kot je to prikazano na sliki:
![]() |
Vnešeno besedilo se izpiše na predogledu potnega naloga:
![]() |
Preden zaženemo obračun potnega naloga oziroma potnih stroškov, lahko na strani za predogled podatkov na potnem nalogu vidimo vnešene podatke.
![]() |
Predogled podatkov za obračun potnega naloga se izpiše na tak način, da z lahkoto popravite ali brišete napačno vnešene podatke.
Za brisanje vnešenih podatkov kliknemo križec , ki se nahaja na skrajni desni strani vsake vrstice v ustrezni tabeli s podatki. Za popravljanje vnešenih podatkov izberemo povezavo
na prikazanih podatkih.
Ko vnesemo vse podatke za obračun potnega naloga, pritisnemo gumb
, ki se nahaja na strani za predogled podatkov na potnem nalogu.V primeru, da smo vnesli podatke za potovanje znotraj države, torej samo valuta SIT, se nam odpre naslednji obrazec:
![]() | ||||
|
Obvezen je vnos datuma obračuna, lahko pa dopolnimo tudi besedilo, ki opisuje priloge k obračunu potnih stroškov.
Ko so vnešeni vsi podatki za obračun, jih potrdimo s klikom na gumb
.V primeru, da smo vnesli podatke za potovanje v tujino in je vključena tudi tuja valuta, se nam odpre naslednji obrazec:
![]() | ||||
|
Vnesemo naslednje podatke:
Datum obračuna | Obvezno vpišemo datum obračuna ali ga izberemo s klikom na priročni koledarček ![]() |
Želim obračun potnih stroškov v SIT | Označimo, če želimo obračun potnih stroškov v SIT. |
Želim devizni obračun potnih stroškov | Označimo, če želimo, da se potni stroški obračunajo za vsako valuto posebej (seveda v primeru, da imamo več tujih valut na enem potnem nalogu). |
Želim devizni obračun potnih stroškov | Označimo, če želimo, da se potni stroški povrnejo v točno določeni valuti. Valuto izberemo s klikom na ![]() |
Ko so vnešeni vsi podatki za obračun potnega naloga, jih potrdimo s klikom na gumb
.
Ko smo s klikom na gumb
zagnali obračun, se nam prikaže predogled obračunanega potnega naloga:![]() | ||||
|
Sedaj lahko s klikom na
natisnemo obračun potnih stroškov [6.7.2].S klikom na
lahko knjižimo [6.9.1] potne stroške na temeljnico.S klikom na
lahko izplačamo [6.8] potne stroške na transakcijski račun [6.8.1] zaposlenega ali preko blagajne v gotovini [6.8.2].
Ko smo potni nalog že obračunali, lahko obračun tudi natisnemo tako, da:
1. Kliknemo na , ki se nahaja v gumbu in s tem aktiviramo seznam, ki vsebuje načine izpisa za potni nalog.
2. Izberemo način izpisa in ga kliknemo, kot je to prikazano na sliki:
Kako natisnemo dokument v internetnem brskalniku [2.13] ali v MS Wordu, je opisano na strani tiskanje potnega naloga [6.4.3].
![]() | ||||
|
Ko je potni nalog že obračunan, ga lahko še vedno popravimo, če kliknemo na gumb
.Vrnemo se nazaj na predogled potnega naloga in tukaj lahko spreminjamo obstoječe podatke. S klikom na gumb lahko popravljamo oziroma spreminjamo tudi podatke na prvi strani potnega naloga..
![]() | Če je potni nalog že poknjižen, ga ni več možno ponovno odpreti. Če bi kljub temu želeli ponovno odpreti potni nalog, lahko to storite na naslednji način:
|
Program omogoča izplačilo potnih stroškov preko blagajne ali z nakazilom na transakcijski račun. Potne naloge, ki so obračunani v tuji valuti, je zaenkrat v programu možno izplačati samo preko blagajne.
Izplačilo je mogoče izvesti le na že obračunanih potnih nalogih. Program omogoča, da izplačamo potne stroške za več obračunanih potnih nalogov naenkrat z enim nakazilom na TR ali z enim blagajniškim izdatkom. Pri izplačilu na TR je možno tudi natisniti obvestilo zaposlenemu o izplačanih potnih stroških.
Izplačilo potnih stroškov pričnemo tako, da na predogledu potnega naloga kliknemo na gumb
.![]() | ||||
|
Po kliku na gumb se dodatno prikaže seznam vseh drugih še neizplačanih potnih nalogov za zaposlenega.
![]() | ||||
|
Program prikaže vsoto vseh še neizplačanih potnih nalogov glede na izplačila evidentirana v programu. Prikaže tudi stanje obveznosti in terjatev do zaposlenega iz glavne knjige zato, da lahko primerjate stanje v glavni knjigi z izplačili, ki so šla preko programa.
V spodnjem seznamu so našteti vsi potni nalogi, ki v programu še niso bili izplačani. V primeru, da so se izplačila v preteklosti izvajala mimo programa je možno, da seznam ne kaže dejanskega stanja zato je potrebno izplačilo preveriti s stanjem v glavni knjigi.
V seznamu potnih nalogov lahko s kljukico označite vse potne naloge, ki jih želite izplačati. Vsota označenih potnih nalogov se nato prenese v plačilni nalog ali na blagajniški izdatek.
Če želite označene potne naloge izplačati zaposlenemu na transakcijski račun kliknete na
, za izplačilo preko blagajne pa na .
V primeru, da smo s klikom na gumb
izbrali plačilo potnih stroškov na TR, se nam odpre naslednja vnosna maska:![]() | ||||
|
Privzeta izbira je, da se nalog za plačilo uvrsti v enega izmed že odprtih paketov plačil in s klikom na izberemo ustrezen paket. Če pa želimo, da se ta plačilni nalog uvrsti v nov paket plačil, označimo drugo možnost in v prazen prostor vpišemo oznako paketa.
Nalogodajalec
Nalogodajalca nam program avtomatsko izpiše sam.
Prejemnik
Naziv | Prejemnika nam program avtomatsko izpiše sam. s klikom na daljnogled lahko v registru BS poiščemo račun prejemnika. |
Sedež/Mesto | Vse podatke o prejemniku program vpiše avtomatsko. |
Številka računa/Referenca | Račun nam program izpiše avtomatsko, s klikom na daljnogled pa lahko poiščemo imetnika tega računa v registru BS. |
Namen | Program nam izpiše namen avtomatsko, lahko pa ga tudi spremenimo. |
Znesek | Obvezno moramo vnesti znesek potnih stroškov. |
Valuta | Program avtomatsko izpiše datum, ko se izplačilo opravlja. |
Vrsta posla | S klikom na ![]() |
S klikom na gumb
plačilni nalog dodamo v paket, ki smo ga izbrali.
V primeru, da smo s klikom na gumb
izbrali izplačilo potnih stroškov preko blagajne, se nam odpre naslednja vnosna maska:![]() | ||||
|
Blagajna | S klikom na ![]() |
Stroškovno mesto | Če želimo, lahko s klikom na ![]() |
Datum | Privzeta izbira je datum, na katerega se opravlja izplačilo. |
Prejemnik
Veza partner | Program nam avtomatsko izpiše, na katerega partnerja se veže to izplačilo. S klikom na gumb | lahko vezo na partnerja izbrišemo.
Priimek, ime/Naziv | Vse podatke o prejemniku nam program izpiše avtomatsko. S klikom na daljnogled lahko izberemo drugega partnerja v šifrantu partnerjev. |
Ulica | Podatek se izpiše avtomatsko, ko izberemo partnerja. |
Poštna št./Kraj | Podatek se izpiše avtomatsko, ko izberemo partnerja. |
Država | S klikom na ![]() |
Postavka blagajniškega izdatka
Opis | Opis nam program izpiše avtomatsko, po želji pa ga lahko tudi spremenimo oziroma popravimo. |
Konto | Program avtomatsko izpiše konto, ki je vezan na stroške izplačila. |
Način plačila | S klikom na ![]() |
Znesek | Program avtomatsko izpiše znesek stroškov, s klikom na ![]() |
S klikom na
se izstavi blagajniški izdatek, ki ga lahko poknjižite v glavno knjigo.
Ko smo potne naloge obračunali in izplačali, jih knjižimo. Na voljo imamo dve možnosti:
Pri avtomatskem knjiženju potnih stroškov se upoštevajo nastavitve avtomatskega knjiženja [12.1.3] v glavni knjigi [12].
Posamično knjiženje potnih nalogov pa pričnemo tako, da s klikom na aktivno povezavo odpremo izbrani potni nalog. Nato kliknemo na gumb , kot kaže slika in tako pričnemo knjiženje.
![]() | ||||
|
Nadaljni postopek je popolnoma enak, kot pri knjiženju izbranih potnih nalogov [6.9.2].
Knjiženje potnih nalogov pričnemo tako, da na strani
s klikom na izberemo "Knjiženje izbranih PN", kot lahko vidimo na sliki:Odprejo se nam potni nalogi in med njimi izberemo tiste, ki jih želimo knjižiti:
![]() | ||||
|
S klikom na gumb
zaženemo knjiženje in potni nalogi se poknjižijo na temeljnico:![]() | ||||
|
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na knjiženju potnih nalogov:
Enter ali Insert | Dodajanje nove knjižbe |
Esc | Izhod iz knjiženja |
Modul Potni nalogi vsebuje samostojno evidenco službenih vozil [6.10.1] ter dodatno funkcionalnost za vodenje knjige voženj [6.10.2].
V šifrant službenih vozil vpišemo podatke o službenih vozilih, ki se uporabljajo za službene vožnje s potnimi nalogi. Prav tako lahko v šifrant vpišemo podatke o službenih vozilih, ki jih zaposleni uporabljajo za boniteto [9.1.16.3.4] ter podatke o zasebnih vozilih zaposlenih za uporabo katerih podjetje izplačuje kilometrino.
Šifrant službenih vozil je na voljo v podsistemu Vozila. Ob pričetku uporabe programa se nam izpiše naslednje obvestilo:
![]() | ||||
|
Po kliku na gumb
se vam prikaže naslednja vnosna maska:![]() | ||||
|
Vnosna polja v šifrantu imajo naslednji pomen:
Inv.št. vozila | Vpiše se inv.št. vozila iz registra OS. Vnos ni obvezen. Pri avtomatskem knjiženju potnih nalogov se številka vpiše v besedilo knjižbe pri stroških vezanih na službeno vozilo. |
Znamka in tip vozila | Vpišemo poljubno besedilo. |
Registrska št. vozila | Vpišemo registrsko številko vozila. |
Vrsta vozila | Izberemo ali gre za osebno ali tovorno vozilo. Nastavitev ima vpliv na avtomatsko knjiženje potnih nalogov. |
Začetek uporabe vozila | Vpišemo datum nabave, začetek uporabe oz. datum aktivacije osnovnega sredstva. Podatek se uporablja za izračun višine bonitete pri obračunu plač [9.1]. |
Začetno stanje števca | Vpišemo začetno stanje števca. Podatek se uporablja za začetno stanje v knjigi voženj [6.10.2], ki jo lahko vodimo za vsako službeno vozilo. |
Nabavna vrednost vozila | Vpišemo nabavno vrednost vozila, ki je osnova za izračun višine bonitete [9.1.16.3.4] pri obračunu plač [9.1]. |
Status uporabe vozila | Izberemo ali gre za privatno vozilo za katerega se izplačuje kilometrina ali gre za službeno vozilo za katerega se kilometrina ne obračunava, možno pa je voditi knjigo voženj [6.10.2]. |
Po kliku na gumb
se prikaže pregled vseh vozil v šifrantu.![]() | ||||
|
Za spreminjanje podatkov o vozilu kliknemo na povezavo z imenom vozila. Za urejanje knjige voženj [6.10.2] kliknemo na . Za brisanje vozila iz šifranta
.
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na pregledu službenih in zasebnih vozil:
Enter | Iskanje |
Inster | Vnos novega vozila |
Esc | Izhod iz vnosa vozila |
Knjiga voženj je prvenstveno namenjena vodenju evidence službenih voženj za službena vozila, ki jih zaposleni uporabljajo kot boniteto. Knjigo voženj je v tem primeru potrebno voditi tudi za razmejitev davčno potrebnih in nepotrebnih stroškov povezanih s službenim vozilom.
V knjigo voženj preidemo tako, da kliknemo na v pregledu šifranta službenih vozil.
![]() | ||||
|
Po kliku se nam prikaže naslednja stran:
![]() | ||||
|
Knjiga voženj omogoča beleženje in urejanje evidence službenih poti. Pri tem vam program pomaga z avtomatskim razvrščanjem službenih poti po vnešenih datumih in stanjih števca oz. razdaljah. Obenem vas program opozarja na manjkajoče vožnje ali druge nepravilnosti v evidenci.
Program omogoča poljubne preglede knjige voženj v različnih časovnih obdobjih ter tiskanje knjige voženj in izvoz podatkov v programe iz zbirke Office.
Posamezne vožnje lahko v knjigo voženj dodajamo s klikom na gumb
ali pa že direktno pri vnosu potnega naloga. Vsako vožnjo lahko povežemo s potnim nalogom, sicer pa jo bo program štel med privatne vožnje.![]() | ||||
|
Pri vnosu posamezne vožnje vnesemo naslednje podatke:
Relacija | Vpišemo prevoženo relacijo. Če smo na isti relaciji vozili že prej, jo lahko izberemo tudi s pritiskom na ![]() |
Po potnem nalogu št. | Če gre za službeno pot, vpišemo številko potnega naloga. Potni nalog mora biti predhodno vnešen. Če potni nalog z vnešeno številko ne obstaja, lahko vnosno polje pustimo prazno in številko vnesemo kasneje, ko smo vnesli še potni nalog. |
Datum odhoda, ob | Vpišemo datum in uro odhoda na pot. Podatek se uporablja za časovno razvrščanje voženj v knjigi voženj. |
Datum prihoda, ob | Vpišemo datum in uro prihoda s poti. |
Razdalja | Vpišemo skupno število prevoženih kilometrov. Če vpišemo število prevoženih kilometrov nam ni več potrebno vpisovati stanja števca, saj bo program sam v knjigi voženj izpisoval stanje števca, kot je bilo nazadnje pri predhodnji vožnji. |
Začetno stanje števca (km) | Vpišemo začetno stanje števca. Vnos ni obvezen. Če vpišemo začetno stanje bo program preverjal ali se ostale vnešene poti ujemajo. |
Končno stanje števca (km) | Vpišemo stanje števca ob povratku s poti. Vnos ni obvezen. Če vpišemo ta podatek, bo program preverjal ali se ostale vožnje ujemajo z vnešenim stanjem števca. |
Posamezne vožnje pa lahko v knjigo voženj dodamo tudi s klikom na gumb
ki nam odpre meni v katerem izberemo mesec za katerega želimo vpisati vožnje, kot to prikazuje spodnja slika:![]() | ||||
|
Ko smo kliknili na željeni mesec se nam odpre maska za vnos novih voženj, ki izgleda takole:
![]() | ||||
|
Pri vrstičnem vnosu posamezne vožnje pa vnesemo naslednje podatke:
Relacija | Vpišemo prevoženo relacijo. Če smo na isti relaciji vozili že prej, jo lahko izberemo tudi s klikom na ![]() |
Po potnem nalogu št. | Če gre za službeno pot, vpišemo številko potnega naloga. Potni nalog mora biti predhodno vnešen. Potni nalog lahko izberemo s klikom na ![]() |
ob | Vpišemo samo uro odhoda na pot. Podatek se uporablja za časovno razvrščanje voženj v knjigi voženj. Uro lahko izberemo s klikom na ![]() |
ob | Vpišemo uro prihoda s poti. Uro prihoda lahko izberemo s klikom na ![]() |
Razdalja | Vpišemo skupno število prevoženih kilometrov. Če vpišemo število prevoženih kilometrov nam ni več potrebno vpisovati stanja števca, saj bo program sam v knjigi voženj izpisoval stanje števca, kot je bilo nazadnje pri predhodnji vožnji. |
Začetno stanje števca (km) | Vpišemo začetno stanje števca. Vnos ni obvezen. Če vpišemo začetno stanje bo program preverjal ali se ostale vnešene poti ujemajo. |
Končno stanje števca (km) | Vpišemo stanje števca ob povratku s poti. Vnos ni obvezen. Če vpišemo ta podatek, bo program preverjal ali se ostale vožnje ujemajo z vnešenim stanjem števca. |
Ko smo končali z vrstičnim vnašanjem voženj v knjigo voženj, je potrebno le še klikniti na gumb
, ki se nahaja v spodnjem levem delu tabele kot to kaže spodnja slika:
|
Ko kliknemo na gumb
se podatki o vožnjah shranijo v knjigo voženj.
Program omogoča, da pred pričetkom uporabe uvozimo podatke o službenih in zasebnih vozilih iz drugega vira preko datoteke, ki jo predhodno preuredimo v programu Excel.
V Excelu ali v programu OpenOffice Calc si uredimo preglednico s podatki o vozilih, kjer podatke uredimo na naslednji način (zaporedne številke so zaporedne številke stolpcev v preglednici).
1. | Inventarna številka vozila |
2. | Registrska številka vozila. |
3. | Znamka in tip vozila. |
![]() | V program lahko uvozimo samo podatke v formatih TAB delimited ter CSV, ki sta podprta tako v Excel-u, kot tudi v OpenOffice Calc. Izberemo meni oz. ter preglednico shranimo v formatu CSV oz. Tab delimited. Označimo tudi, da naj se datoteke shranijo z uporabo kodne strani (charset) Windows CP1250 oz. WIN LATIN2. |
Primer datoteke CSV:
![]() | Vozila.csv Velikost: 0,32 kB |
Primer datoteke Tab delimited:
![]() | Vozila.txt Velikost: 0,32 kB |
Do vozil pridemo preko zavihka Potni nalogi, kjer v meniju na levi strani kliknemo na povezavo Vozila in prikaže se nam maska za pregled službenih in zasebnih vozil [6.10.4].
Uvoz podatkov o vozilih je dostopen preko menija v maski za pregled in iskanje vozil kot kaže spodnja slika(podatki so testni):
|
Ko smo izbrali to možnost se nam odpre nova maska kjer lahko podatke o vozilih uvozimo:
|
Preden podatke uvozimo je potrebno izbrati v katerem foramtu je datoteka shranjena. Kot vidimo na zgornji sliki lahko izbiramo med:
Izberemo pravilen format naše datoteke in jo poiščemo s klikom na gumb Prebrskaj(Browse). Odpre se nam maska za iskanje datoteke v raziskovalcu(spodnja slika).Ko smo našli željeno datoteko, jo izberemo in pritisnemo na gumb Odpri(Open).
|
![]() | Potrebno je le še klikniti na gumb in uvoz podatkov je končan. |
![]() | V primeru, da kliknemo na gumb se celoten postopek konča in program nas vrže na pregled službenih in zasebnih vozil [6.10.4]. |
Do pregleda službenih in zasebnih vozil pridemo preko zavihka Potni nalogi, kjer v levem meniju izberemo povezavo Vozila. Odpre se nam maska kot jo prikazuje slika:
![]() | ||||
|
Če kliknemo na eno izmed vozil v seznamu se nam odpre maska za vnos in spreminjanje podatkov o tem vozilu [6.10.1], ki izgleda takole:
![]() | ||||
|
Ko smo vnesli vse željene spremembe, je potrebno klikniti še na gumb
in spremembe se bodo shranile.
Dne 18.6.2004 je bila v Uradnem listu [http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200466&dhid=70312] objavljena nova Uredba o povračilu potnih stroškov za službena potovanja v tujino. Na tej strani so opisane spremembe v programu, ki so posledica novih pravil, ki jih vsebuje uredba.
Vse spremembe se nanašajo samo na potne naloge za tujino ter službena potovanja, ki se pričnejo na dan 3.7.2004 ali kasneje. Potni nalogi za potovanja, ki se pričnejo pred 3.7.2004 se še vedno obračunavajo po starem.
![]() | Pomembno: Še vedno je mogoče izpolnjevanje in obračun potnih nalogov za nazaj v skladu s staro uredbo! |
Modul Banka je namenjen oblikovanju plačilnih nalogov za prenos v banko ter zajemu elektronskih izpiskov prometa na transakcijskem računu za avtomatsko knjiženje prometa na temeljnico.
Funkcije, ki jih nudi modul Banka so naslednje:
Preden vnašate plačilne naloge ali knjižite izpiske je potrebno vnesti podatke o vaših bančnih oz. plačilnih računih. To naredimo v meniju
Če še nismo vnesli nobenih podatkov o plačilnih računih se nam v modulu
izpiše naslednje obvestilo:![]() | ||||
|
Po pritisku na gumb
se nam prikaže naslednja vnosna maska:![]() | ||||
|
Po vnosu osnovnih podatkov (ime banke, številka TR) lahko pritisnemo na gumb
ter pričnemo vnašati plačilne naloge.Poleg bančnih računov lahko na tej strani vnesemo podatke o drugih plačilnih oz. elektronskih računih za katere obstaja v programu prilagojena funkcionalnost:
![]() | ||||
|
Program je namenjen vnosu posameznih plačilnih nalogov, ki jih bomo kasneje posredovali banki v obdelavo.
Plačilne naloge lahko preglejujemo in iščemo podobno kot ostale dokumente in sicer po naslednjih kriterijih:
![]() | ||||
|
Datum od/do | Z vnosom datuma omejimo iskanje da obdobje, znotraj katerega želimo poiskati določeni plačilni nalog. |
Opis paketa/plačila | Če želimo poiskati plačilni nalog glede na opis, potem v prazno polje vpišemo opis tega paketa oz. plačila (npr. obračun plač št. 20). |
Status | Izberemo ali iščemo po Odprtih ali Zaprtih plačilnih nalogih. |
Prikaz | Označimo, ali želimo prikaz paketov s plačilnimi nalogi ali pa samo prikaz posameznih plačilnih nalogov. |
Klik na gumb
nam omogoča, da lahko vnesemo nov paket plačil. V paketu lahko imamo poljubno število nalogov, ki bremenijo določeni transakcijski račun in jih potem skupaj pošljemo banki v obdelavo.![]() | ||||
|
V vnosna polja vnesemo naslednje podatke:
Račun nalogodajalca | S klikom na ![]() |
Opis paketa | Poimenujemo oz. opišemo paket. |
S klikom na
se nam odpre vnosna maska za vnos novega plačilnega naloga:![]() | ||||
|
Program nam nalogodajalca izpiše avtomatsko na podlagi prej izbranega računa nalogodajalca. Prejemnika in ostale podatke pa vnesemo sami:
Naziv | Vpišemo prejemnik, ki ga bomo z nalogi bremenili. Prejemnika lahko s klikom na daljnogled izberemo v registru transakcijskih računov ali pa ga vnesemo ročno. |
Sedež/Mesto | V primeru, da smo prejemnika izbrali v registru, nam program avtomatsko izpiše tudi podatke o sedežu prejemnika. Sicer tudi te podatke vnesemo ročno. |
Številka računa/Referenca | V primeru, da smo prejemnika izbrali v registru, nam program avtomatsko izpiše tudi številko računa prejemnika. Sicer tudi te podatke vnesemo ročno. |
BIC banke prej. | SWIFT oz. BIC koda banke, ki se izpolni samodejno v kolikor smo partnerja oz. prejemnika izbrali iz registra, sicer vnesemo ročno. |
Namen | Vpišemo namen plačilnega naloga (ali gre za račun, prispevek, akontacijo ipd.). |
Znesek | Vnos zneska je obvezen. |
Datum plačila | Izberemo ali pa ročno vpišemo datum, s katerim želimo bremeniti račun. |
Koda namena | S klikom na ![]() |
Vnos podatkov potrdimo s klikom na gumb
.
Ko smo kreirali plačilni paket lahko vanj dodajamo posamezne plačilne naloge. Ne glede na to ali plačilni paket že vsebuje kak pl. nalog ali ne je postopek vnos novega enak. V seznamu plačilnih paketov kliknemo in odpremo tistega v katerega želimo dodati novi nalog in nato kliknemo na gumb za vnos novega naloga, kot kaže slika:
Po kliku na ta gumb se nam odpre stran oz. maska za vnos podatkov prejemnika plačila, ki ga lahko tudi poiščemo iz javno dostopnega registra BS:
Prejemnika smo izbrali iz registra Banke Slovenije tako, da se podatki izpolnijo samodejno, mi vnesemo še podatke, ki so označeni na spodnji sliki:
Po vnosu podatkov kliknemo na gumb in s tem potrdimo vnos podatkov ter dodamo pl. nalog v obstoječi plačilni paket]. [7.2.4]
Združevanje posameznih plačilnih nalogov za plačilo pomeni, da lahko iz več odprtih plačilnih paketov izberemo plačilne naloge za katere želimo, da se združijo v novi plačilni paket in jih lahko skupaj plačamo.
Do plačilnih nalogov pridemo preko menija
. Odpre se nam maska za Pregled in iskanje plačilnih nalogov, kjer moramo izbrati pregled plačilnih nalogov (spodnja slika).![]() | ||||
|
Po tem, ko smo izbrali pregled samo plačilnih nalogov, se nam je pojavi meni za dodatne možnosti, kjer imamo izbiro plačilnih nalogov za plačilo.
![]() | ||||
|
Po kliku na izbiro plačilnih nalogov se nam odpre novo okno z vsemi plačilnimi nalogi, kjer izberemo plačilne naloge (spodnja slika), ki se prenesejo v nov plačilni paket in hkrati tudi izbrišejo iz že obstoječih. Ob tem lahko trudi vpišemo novi namen plačila. V kolikor namena ne vpišemo v označeno polje, kot kaže slika, se v novem plačilnem nalogu shrani namen/opis plačila iz vseh združenih plačilnih nalogov.
![]() | ||||
|
V oknu za izbiro plačilnih nalogov imamo zgoraj levo z rdečo barvo prikazano vsoto izbranih nalogov. Obstaja pa tudi možnost, da se nalogi za istega prejemnika združijo (označimo možnost Združi naloge za istega prejemnika).
Ko izberemo naloge in izbiro potrdimo, moramo še izbrati ali želimo, da se nalogi za plačilo uvrstijo v enega od že odprtih paketov plačil, ali pa naj se za te plačilne naloge odpre nov ločen paket plačil (slika spodaj).
![]() | ||||
|
Če smo paket izbrali se nam po potrditvi prikaže nov paket, ki ga še moramo shranit. Po shranjevanju se izbrani nalogi izbrišejo iz starega plačilnega paketa in se prenesejo v novega.
Če pa smo izbrali pri izbiri nalogov možnost za združevanje nalogov za istega prejemnika in imamo med nalogi dva naloga za istega prejemnika, potem se nam po shranjevanju plačilnega paketa odpre še okno (spodnja slika), kjer označimo, da želimo prejemniku poslati po mailu obvestilo o plačilu. Tukaj še moramo vnesti podatke o mailu, v kolikor le ti niso vnešeni pri podatkih partnerja. Na desni strani pa imamo link do dokumenta, ki se bo poslal prejemniku na mail, ki ga vnesemo.
![]() | ||||
|
Posamezni paket lahko odpremo tako, da kliknemo na željenega v seznamu pl. paketov in prikažejo se nam vsi pl. nalogi, ki se v izbranem paketu nahajajo:
Do plačilnih nalogov pridemo preko menija
. Odpre se nam maska za Pregled in iskanje plačilnih nalogov, kot jo kaže spodnja slika:![]() | ||||
|
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na pregledu in iskanju plačilnih nalogov:
Enter | Iskanje |
Inster | Odpiranje novega plačilnega naloga |
S klikom na iskani plačilni nalog, lahko ta nalog natisnemo z laserskim tiskalnikom tako, da izberemo možnost Tiskanje plačilnih nalogov na obrazec BN01, ki je dostopna na pregledu Plačilnega naloga v meniju
.Na voljo imamo pet možnosti in sicer:
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na prikazu plačilnega naloga:
Enter ali Inster | Dodajanje novega plačilnega naloga |
Program omogoča izvoz ustvarjenih plačilnih nalogov v programe za elektronsko bančništvo. Izvoz plačilnih nalogov je trenutno mogoč v formatu TKDIS, ZBS in ISO SEPA xml, ki pa se avtomatsko prilagodi glede na specifike posamezne banke v skladu s transakcijskim računom nalogodajalca.
Izvoz plačilnih nalogov v datoteko je mogoč na posameznem plačinem paketu:
![]() | ||||
|
S klikom na se odpre meni za izmenjavo podatkov v katerem najdemo možnosti za izvoz plačilnega paketa v različnih formatih datotek. Najbolj pogosto se za prenos plačilnih paketov in nalogov uporablja format ISO SEPA XML, ki je v seznamu tudi na vrhu, kot vidimo na sliki:
![]() | ||||
|
Datoteko shranimo na računalnik ter nato uvozimo v program za spletno bančništvo.
![]() | Datoteko s plačilnim paketom oz. plačilnimi nalogi v formatu ISO SEPA XML, pa je možno izvoziti in shraniti na računalnik tudi neposredno iz seznama plačilnih paketov, s klikom na ikono v obliki diskete, kot je označeno na spodnji sliki z rdečo barvo:
|
Seznam izplačil je dostopen na pregledu Plačilnega naloga v meniju .
![]() | ||||
|
Po potrditvi izbire se izdela dokument z naslednjim izgledom:
![]() | ||||
|
Združevanje plačilnih paketov za plačilo nam omogoča, da več odprtih plačilnih paketov združimo v enega novega ter tako v program za spletno bančništvo uvozimo vse skupaj v eni datoteki. Na ta način nam ni potrebno v spletno banko prenašati več ločenih datotek.
Do plačilnih paketov pridemo preko menija
. Odpre se nam maska za Pregled in iskanje plačilnih paketov, na kateri s označimo plačilne pakete, ki jih bomo združili. To storimo tako, da z miško kliknemo na posamezno vrstico, da se ta obarva v modro barvo, kot kaže slika:![]() | ||||
|
Po tem, ko smo označili plačilne pakete, ki jih bomo združili, kliknemo na meni za dodatne možnosti v katerem izberemo funkcijo "Združi plačilne pakete".
![]() | ||||
|
Po kliku na to funkcijo se nam odpre novo okno z vsemi izbranimi plačilnimi paketi, ki jih bomo združili v nov skupni plačilni paket in hkrati pobrisali posamezne. Ob tem lahko izberemo TRR iz katerega bomo izvedli plačilo, vnesemo opis novega plačilnega paketa ter po potrebi še spremenimo izbiro paketov, ki jih bomo dejansko združili, kot kaže spodnja slika:
![]() | ||||
|
Ko vnesene podatke potrdimo, se bo odprl novi ločen paket plačil, ki ga potem lahko izvozimo v spletno banko.
Opcija za prikaz vsote oz. rekapitulacije izbranih vrstic je dosegljiva na pregledu seznama vseh plačilnih paketov.
Na pregledu seznama vnešenih plačilnih paketov lahko z miško poklikamo vrstice dokumentov za katere želimo prikaz vsote. Izbrana vrstica za obarva v modro barvo. Ko smo izbrali vrstice, kliknemo na gumb kot je prikazano na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
Program v novem oknu prikaže rekapitulacijo izbranih vrstic oz. seštevek vseh plačilnih nalogov v izbranih plačilnih paketih:
![]() | ||||
|
Bančne izpiske lahko pregledujemo in iščemo v meniju
na podoben način, kot ostale dokumente in sicer po naslednjih kriterijih:![]() | ||||
|
Transakcijski račun | S klikom na ![]() |
Št. izp. | Vnesemo številko izpiska, za katerega želimo podatke. |
Izpiski od/do | Datumsko omejimo obdobje, za katero želimo podatke o prometu oz. bančnih izpiskih. |
Den. val. | S klikom na ![]() |
Pribl. znesek | Vnesemo približen znesek prometana izpisku. |
Status izpiska | Izberemo po katerih statusih izpiskov želimo izpis. |
Naziv prejemnika/namen plačila | Vnesemo lahko naziv prejemnika ali opis namena plačila iz posameznega izpiska |
Tip izpiska | Izberemo lahko tip izpiska, ki ga iščemo (uvožen, ročni vnos, tujina,...). |
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na pregledu in iskanju plačilnih nalogov:
Enter | Iskanje |
Insert | Dodajanje novega bančnega izpiska |
Bančni izpisek vneseno s klikom na gumb
v meniju . Po kliku na gumb se odpre naslednje vnosna maska:![]() | ||||
|
V vnosna polja vpišemo naslednje podatke:
Transakcijski račun | |
Denarna valuta | Izberemo denarno valuto izpiska. |
Datum izpiska | Vpišemo datum izpiska. |
Št. izpiska | Vpišemo številko, ki bo označevala izpisek. Vnos številke je obvezen. |
Skupaj odlivi | Vpišemo skupni znesek odlivov. |
Skupaj prilivi | Vpišemo skupni znesek prilivov. |
Vnos podatkov potrdimo s klikom na
in prikaže se nam maska za vnos prometa, ki jo prikazuje spodnja slika:![]() | ||||
|
Številka računa/Referenca | Vpišemo samo referenco, ker se št. računa že prenese. |
Vrsta prometa | Označimo ali gre za v dobro ali v breme |
Naziv | Vpišemo naziv ali pa s klikom na daljnogled poiščemo naziv partnerja |
Sedež/Mesto | Vpišemo Sedež/Mesto |
Številka računa/Referenca | Vpišemo št. TRR in referenco tega partnerja |
Namen plačila | Vpišemo namen plačila. Podatek je obvezen. |
Znesek | Vpišemo znesek. Podatek je obvezen. |
Koda namena | Izberemo kodo namena |
Konto | Izberemo konto iz seznama s klikom na ![]() |
Vnos podatkov potrdimo s klikom na gumb
.Ko smo končali z vnosom prometa, kliknemo na gumb
Priprava prometov za knjiženje oz. likvidacija izpiska je namenjena za zapiranje oz. likvidiranje dokumentov s plačilom na podlagi bančnega izpiska in knjiženje tega plačila na določen konto.
Funkcionalnost je na voljo neposredno na posameznem bančnem izpisku kjer kliknemo na gumb
in bo program ponudil likvidacijo prilivov in odlivov iz dotičnega izpiska.![]() | ||||
|
Lahko pa likvidiramo tudi več prilivov in odlivov iz različnih še ne likvidiranih izpiskov hkrati v meniju nerazporejenih prilivov [7.5.1] ali nerazporejenih odlivov [7.5.2]
![]() | ||||
|
Funkcionalnost je na voljo v meniju
, kjer imamo pregled nad vsemi bančnimi izpiski katerih še nismo zaprli ali poknjižili.![]() | ||||
|
(1) S pomočjo iskalnih parametrov kot so transakcijski račun, številka bančnega izpiska, denarna valuta, datum prometa, ter namen plačila lahko lažje poiščemo oz. filtriramo določene prilive.
(2) Posameznemu prilivu dodamo partnerja, konto na katerega se bo knjižil priliv in dokument na katerega se veže priliv, kateri so lahko: račun, predračun, naročilo kupca, avansni račun ali prosti vnos.
(3) Posamezen priliv lahko preskočimo za knjiženje s klikom na gumb
ali potrdimo s klikom na gumb(4) Prilive lahko označimo posamezno ali vse skupaj s klikom na okvirček v sivem zaglavju prikaza.
(5) S klikom na gumb
potrdimo označene prilive ali vse potrdimo s klikom na puščico navzdol na istem gumbu in na(6) S klikom na gumb
preskočimo označene prilive ali vse preskočimo s klikom na puščico navzdol na istem gumbu in na(7) S klikom na gumb
lahko vsem označenim prilivom nastavimo enotnega partnerja ali nastavimo enotni konto za knjiženje pliliva s klikom na puščico navzdol na istem gumbu, ter na opcijo(8) Če smo pomotoma potrdili priliv katerega nebi želeli, lahko s klikom na gumb
razveljavimo zadnji ukaz ki smo ga izvršili.![]() | V kolikor smo likvidirali oz. zaprli priliv katerega ne bi želeli oz. smo se pri zapiranju zmotili, lahko to še vedno razveljavimo neposredno na samem bančnem izpisku, kot je opisano na strani |
Do te funkcionalnosti lahko dostopamo preko
, kjer imamo pregled nad vsemi bančnimi izpiski katere še nismo zaprli ali poknjižili.![]() | ||||
|
(1) S pomočjo iskalnih parametrov kot so transakcijski račun, številka bančnega izpiska, denarna valuta, datum prometa, ter namen plačila lahko lažje poiščemo oz. filtriramo določene odlive.
(2) Posameznemu odlivu dodamo partnerja, konto na katerega se bo knjižil odliv in dokument na katerega se veže odliv, kateri so lahko prejeti račun ali prosti vnos.
(3) Posamezen odliv lahko preskočimo za knjiženje s klikom na gumb
ali potrdimo s klikom na gumb(4) Odlive lahko označimo posamezno ali vse skupaj s klikom na okvirček v sivem zaglavju prikaza.
(5) S klikom na gumb
potrdimo označene odlive ali vse potrdimo s klikom na puščico navzdol na istem gumbu in na(6) S klikom na gumb
preskočimo označene odlive ali vse preskočimo s klikom na puščico navzdol na istem gumbu in na(7) S klikom na gumb
lahko vsem označenim odlivom nastavimo enotnega partnerja ali nastavimo enotni konto za knjiženje odliva s klikom na puščico navzdol na istem gumbu, ter na opcijo(8) Če smo pomotoma potrdili odliv katerega nebi želeli, lahko s klikom na gumb
razveljavimo zadnji ukaz ki smo ga izvršili.![]() | V kolikor smo likvidirali oz. zaprli odliv katerega ne bi želeli oz. smo se pri zapiranju zmotili, lahko to še vedno razveljavimo neposredno na samem bančnem izpisku, kot je opisano na strani |
Za hitrejši postopek likvidacije oz. zapiranja prilivov in odlivov si lahko vnaprej nastavimo splošna pravila, ki se potem upoštevajo pri likvidaciji posamezne transakacije. Nastavitve so na voljo v modulu nerazporejenih prilivov in odlivov s klikom na gumb
, kot kaže slika:![]() | ||||
|
Po kliku na ta gumb se nam odpre vnosna maska z nastavitvami:
![]() | ||||
|
V nastavitvah tako lahko nastavimo naslednje parametre:
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Potem ko smo vnesli promet na izpisek lahko izpisek poknjižimo s klikom na gumb
v samem izpisku. To nam lepo prikazuje spodnja slika:![]() | ||||
|
S klikom na gumb
se nam kreira nova temeljnica, ki jo je potrebno shraniti, da bi se izpisek poknjižil. Na to nas opozarja tudi rumeno pobarvan gumb shrani. Kreirana temeljnica izgleda takole:![]() | ||||
|
V kolikor so knjižbe pravilne, kliknemo na gumb shrani, ki utripa tako dolgo dokler to ne storimo. Če temeljnice ne shranimo, se knjiženje izpiska ne bo izvedlo.
Ko smo temeljnico shranili, nas program vrže nazaj na poknjižen izpisek, ki izgleda takole:
![]() | ||||
|
V primeru, da bi želeli karkoli popraviti, pa lahko to storimo s klikom na gumb
ki ga lahko vidimo na zgornji sliki. Dokument lahko razknjižimo kadarkoli v primeru, če temeljnica še ni zaprta in prenešena v glavno knjigo.Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na knjiženju bančnih izpiskov:
Enter ali Inster | Dodajanje nove knjižbe |
Esc | Izhod iz knjiženja |
V modulu Banka imamo na voljo pregled uvoženih bančnih izpiskov iz banke ali ročnega vnosa.
Izpiske najdemo v spletni aplikaciji pod
.Izberemo si bančni izpisek in ga lahko knjižimo, dodajamo promet ali zapremo odprti račun.
![]() | ||||
|
Obdelavo zapiranje odprtih računov zaženemo z gumbom
.![]() | ||||
|
Po zagonu se nam prikaže seznam prometa znotraj izpiska, kjer lahko izberemo vezni dokument iz spustnega seznama.
![]() | ||||
|
![]() | Vezni dokument se ponudi v seznamu v kolikor je račun odprt in je ujemanje v sklicu. Preverja se tudi plačnik in TRR plačnika.V kolikor ujemanja ni, veznega dokumenta ni mogoče izbrati iz spustnega seznama. |
Program podpira avtomatski uvoz datoteke z izpiskom prometa na TR. Ker slovenske banke pri tem uporabljajo različne standarde izmenjave podatkov je v programu implementiran uvoz podatkov datotek več slovenskih bank. Pri nekaterih bankah pa je uvoz podatkov mogoč avtomatsko saj se program sam poveže z bančnim strežnikom in uvozi nove izpiske prometa na vašem transakcijskem računu.
![]() | ||||
|
Trenutno so uradno podprti uvozi podatkov iz spodaj naštetih programov slovenskih bank. Uvozi podatkov s strani drugih bank ali programov niso preverjeni oz. uradno podprti. Če želite uporabljati uvoz podatkov z banke, ki ni na spodnjem spisku kontaktirajte uporabniško podporo na e-mail info@e-racuni.com [mailto:info@e-racuni.com] za brezplačno implementacijo uvoza bančnih izpiskov s strani vaše banke.
In pa ostali uvozi izpiskov, ki niso vezani na spletno banko ampak druge spletne sisteme, ki omogočajo izvoze izpiskov:
![]() | ||||
|
Banka Koper v programu INET ne omogoča direktnega izvoza datoteke z elektronskim izpiskom prometa na transakcijskem računu.
Kljub temu pa je pri banki možno naročiti, da vam preko elektronske pošte dnevno posreduje datoteko z izpiskom prometa na transakcijskem računu.
Datoteko, ki jo prejmete s strani Banke Koper je mogoče uvoziti v program tako, da uporabite funkcijo za enostaven uvoz izpiskov iz programa Proklik [7.8.5].
Uvoz izpiskov iz aplikacije NKBM BAP WEB poteka bodisi ročno s prenosom datoteke v formatu TXT bodisi avtomatsko tako, da vnesete vaše uporabniško ime, geslo in kodo s kartice SecureID in se program sam poveže z bančnim strežnikom.
![]() | ||||
|
Iz programa BAP WEB shranite izpisek na vaš disk. Nato izpisek s pritiskom na gumb
poiščete in pritisnete na gumb za prenos datoteke v program.Za avtomatski uvoz podatkov je potrebno v vnosno polje Uporabniško ime vnesti uporabniško ime, ki vam ga je dodelila banka. V vnosno polje PIN + enkratno geslo pa vpišete najprej 4-mestno PIN kodo, ki ji sledi 6 cifer, ki jih prepišete s kartice SecureID.
Po pritisku na gumb
se program poveže s strežnikom NKBM in preveri izpiske prometa na TR. Pri preverjanju bo program poiskal nove izpiske in le-te uvozil v program.
![]() | ||||
|
Preden uvozimo izpiske se prijavimo v Proklik in v programu Proklik na levi strani v meniju izberemo opcijo
.Nato vnesemo datumski kriterij za izvoz izpiskov ter označimo izpiske, ki jih želimo izvoziti v datoteko. Ko izberemo izpiske kliknemo na desni gumb miške in izberemo opcijo
(glej sliko).![]() | ||||
|
V e-obračunih izberemo izberemo opcijo za uvoz izpiskov iz Proklik-a. Prikaže se nam naslednja vnosna maska:
![]() | ||||
|
Program nudi dve možnosti za uvoz izpiskov iz programa ProKlik:
![]() | Če uporabljate enostaven uvoz izpiskov, mora program sam ugotoviti številko izpiska. Številko izpiska program ugotovi na podlagi števila že uvoženih izpiskov, ki si sledijo v časovnem zaporedju. V primeru, da naknadno uvozite izpisek za preteklo obdobje bo program kasnejšim izpiskom avtomatsko spremenil zaporedne številke za uskladitev zaporednih številk. Zaradi navedenih lastnosti enostavnega uvoza vam priporočamo, da v kolikor je to možno, vedno uporabljate uvoz izpiskov za več dni hkrati v kombinaciji dveh datotek TXT in COV. |
V programu Proklik Plus se uporablja enak format datoteke, kot v programu NKBM BAP WEB [7.8.3]. Ročni uvoz izpiskov oz. datoteke s prometom na TR poteka na enak način, kot iz programa NKBM BAP WEB [7.8.3].
Uvoz izpiskov iz aplikacije Probanka Prosplet poteka bodisi ročno s prenosom datoteke prometa v formatu TXT bodisi avtomatsko tako, da vnesete vaše uporabniško ime in kodo s kartice RSA SecureID nakar se program sam poveže z bančnim strežnikom.
![]() | ||||
|
Iz programa Prosplet shranite izpisek prometa na vaš disk. Nato izpisek s pritiskom na gumb
poiščete in pritisnete na gumb za prenos datoteke v program.Za avtomatski uvoz podatkov je potrebno v vnosno polje Uporabniško ime vnesti uporabniško ime, ki vam ga je dodelila banka. V vnosno polje Enkratno geslo pa vpišete 6-mestno številko, ki jo prepišete s kartice RSA SecureID.
Po pritisku na gumb
se program poveže s strežnikom Probankinega Prospleta in preveri izpiske prometa na TR. Pri preverjanju bo program poiskal nove izpiske in le-te uvozil v program.![]() | Pred uvozom izpiskov preverite ali imate v Prosplet-u vklopljeno možnost izvoza izpiskov. V kolikor to ni mogoče kontaktirajte vašega referenta na Probanki. |
Na spletni strani programa EuReKa, je potrebno najprej sneti oz. izvoziti datoteko z izpiskom prometa. To storite tako, da kliknete na rdečo puščico(slika spodaj) in datoteko shranite na vaš disk.
![]() | ||||
|
Ko ste to storili pa preko menija
s klikom na povezavo EuReKa pridete do maske, kot jo kaže spodnja slika:![]() | ||||
|
V tej maski s klikom na gumb
poiščete datoteko oz. izpisek, ki ste ga predhodno shranili. Nato kliknete na gumb in postopek uvoza je končan.
Uvoz izpiskov iz spletne aplikacije SKB NET poteka bodisi ročno s prenosom datoteke prometa v formatu TXT bodisi avtomatsko tako, da vnesete vaše uporabniško ime in kodo s kartice RSA SecureID nakar se program sam poveže z bančnim strežnikom.
![]() | ||||
|
Iz programa SKB NET shranite izpisek prometa na vaš disk. Nato izpisek s pritiskom na gumb
poiščete in pritisnete na gumb za prenos datoteke v program.Za avtomatski uvoz podatkov je potrebno v vnosno polje Uporabniško ime vnesti uporabniško ime, ki vam ga je dodelila banka. V vnosno polje Enkratno geslo pa vpišete 6-mestno številko, ki jo prepišete s kartice RSA SecureID.
Po pritisku na gumb
se program poveže s strežnikom SKB NET in preveril izpiske prometa na TR. Pri preverjanju bo program poiskal nove izpiske in le-te uvozil v program.
Uvoz izpiskov iz spletne aplikacije PRO SKB NET poteka bodisi ročno s prenosom datoteke prometa v formatu TXT, bodisi avtomatsko tako, da vnesete vaše uporabniško ime(identifikacijsa številka) in kodo(varnostno geslo) s kartice RSA SecureID nakar se program sam poveže z bančnim strežnikom.
![]() | ||||
|
Iz programa PRO SKB NET shranite izpisek prometa na vaš disk. Nato izpisek s pritiskom na gumb
poiščete in pritisnete na gumb za prenos datoteke v program.Za avtomatski uvoz podatkov je potrebno v vnosno polje Uporabniško ime vnesti uporabniško ime oz. identifikacijsko številko, ki vam jo je dodelila banka. V vnosno polje Enkratno geslo pa vpišete 6-mestno številko, ki jo prepišete s kartice RSA SecureID.
Po pritisku na gumb
se program poveže s strežnikom PRO SKB NET in preveri izpiske prometa na TR. Pri preverjanju bo program poiskal nove izpiske in le-te uvozil v program.
Uvoz izpiskov prometa oz. transakcij iz PayPal računa je na voljo v meniju
preko ločene možnosti:![]() | ||||
|
![]() | Opcija za uvoz datoteke s transakcijami iz PayPal računa je na voljo šele potem, ko smo v seznam naših bančnih računov dodali tudi elektronski bančni račun po navodilih na strani Plačilni račun PayPal [7.10.1] |
Po kliku na to povezavo se nam odpre maska za izbiro datoteke, ki jo bomo uvozili v program:
Pri uvozu imamo na izbiro še naslednje nastavitve:
Bančni račun | Izberemo naziv bančnega oz. elektronskega bančnega računa za katerega uvažamo transakcije. Predhodno smo ga vnesli v šifrant plačilnih računov [7.10.1] |
Izberite format datuma v datoteki | Izberemo format zapisa datuma v datoteki, ki jo bomo uvozili. To je pomembno za pravilen uvoz datuma posameznih transakcij |
Dodatne možnosti | Obkljukamo, če želimo uvoziti provizijo prometa, kot odliv |
![]() | Uvoz transakcij iz PayPal je na voljo iz datoteke v formatu *.csv, ki jo izvozimo iz PayPal računa po nalednjih navodilih:
|
Na temeljnico se knjižijo posamezni prometi iz bančnega izpiska. Prometi se knjižijo z datumom obdobja enakim datumu izpiska.
Poleg transakcijskih računov, ki jih podjetje uporablja za poslovanje se v zadnjem času pojavljajo tudi različni ponudniki elektronskih računov, ki omogočajo "online" plačevanje. V ta namen smo v programu omogočili vnos predvsem tistih najbolj razširnjenih, kot so PayPal, Stripe, Barion, ipd. V kolikor želimo v programu aktivirati online plačevanje preko elektronskih računov je treba tak račun najprej dodati v seznam bančnih oz. elektronskih računov. Novi elektronski račun dodamo tako, da v meniju Bančni računi kliknemo na gumb, kot kaže slika:
Vnos računa za "PayPal" je opisan na strani Vnos PayPal računa [7.10.1]
Vnos računa za "Stripe" je opisan na strani Vnos Stripe računa [7.10.2]
Program omogoča naslednje funkcije v povezavi s plačilnim računom PayPal:
Račun PayPal vnesemo v meniju
.![]() | ||||
|
Po kliku na opcijo v meniju se nam odpre obrazec za vnos podatkov o računu PayPal.
![]() | ||||
|
Če pri vnosu računa PayPal označimo , potem bomo na prikazu dokumentov vključili možnost online plačevanja računov. Stranki lahko kot ponavadi pošljemo povezavo (link) do računa bodisi preko elektronske pošte bodisi preko sporočila SMS. Ko stranka prejme sporočilo in klikne na povezavo, se odpre naslednji prikaz računa:
![]() | ||||
|
Po kliku na gumb
se nam prikaže stran za plačilo računa:![]() | ||||
|
Za pravilno delovanje online plačila računov si moramo v PayPal nastavitvah pravilno nastaviti URL naslov za PayPal IPN (Internet Payment Notification). Brez pravilne nastavitve IPN sistem e-racuni.com ne bo dobil potrditve o uspešno opravljenem plačilu s strani PayPal-a tako, da bo kupec po opravljeni transakciji dobil obvestilo, da mora za dokončno potrditev plačila kontaktirati prodajalca.
![]() | Kako nastaviti PayPal IPN si lahko ogledamo na YouTube, eden od posnetkov je npr. tukaj https://youtu.be/opOGdl8Oc14?t=41 |
Stripe račun vnesemo v meniju
preko gumba :![]() | ||||
|
V naslednjem koraku vnesemo podatke o našem Stripe računu:
![]() | ||||
|
Po vnosu bančnega računa, bo v meniju
na voljo opcija za uvoz Stripe datoteke:![]() | ||||
|
![]() | Pri izvozu iz Stripe uporabimo izvoz izpiska preko opcije "Razširjen izpis z vsemi podatki". |
Modul Blagajna je namenjen gotovinskemu poslovanju podjetij, ki poslujejo po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Program omogoča:
Program omogoča vodenje več gotovinskih blagajn (npr. za različne poslovne enote). Program vodi za vsako blagajno ločeno številčno zaporedje za blagajniške prejemke in izdatke. Program podpira delo tako z evrskimi, kot tudi z deviznimi blagajnami.
Za vsako blagajno lahko določite uporabnike (referente), ki imajo vpogled v blagajno oz. imajo možnost izdajanja blagajniških izdatkov in prejemkov ter vnosa dnevnih iztržkov. Eni blagajni je možno dodeliti več uporabnikov, prav tako pa je možno, da en uporabnik dobi pravice do dela na več blagajnah.
Modul Blagajna je povezan z glavno knjigo [12] in omogoča direktno knjiženje [8.4] blagajniških prejemkov in izdatkov ali dnevnih iztržkov na temeljnico.
Pred pričetkom dela je potrebno vnesti blagajne v šifrantu blagajn [8.1].
V šifrantu blagajn vnesemo podatke o vseh blagajnah v podjetju. Če imamo več poslovnih enot lahko vnesemo več blagajn tako, da se za vsako poslovno enoto vodi ločeno zaporedje blagajniških prejemkov in izdatkov. Prav tako lahko na nivoju blagajne določimo uporabniške pravice in omejimo dostop do določene blagajne samo na pooblaščene uporabnike programa.
Ob pričetku dela s programom je šifrant blagajn prazen zato se nam ob vstopu v blagajno izpiše naslednje sporočilo:
![]() | ||||
|
Po pritisku na gumb
se prikaže vnosna maska za vnos podatkov o novi blagajni.![]() | ||||
|
Polja v vnosni maski imajo naslednji pomen:
Oznaka | Vnesemo poljuben črkovni ali številčni identifikator blagajne (brez šumnikov, presledkov, vezajev). Podatek predstavlja oznako elektronske naprave, ki se upošteva pri številčenju računov. |
Poslovna enota | V padajočem meniju izberemo poslovni prostor, na katerega se blagajna nanaša. |
Stroškovno mesto | Izberemo privzeto stroškovno mesto [12.1.4] za knjiženje blagajniških prejemkov in izdatkov. Stroškovno mesto [12.1.4], ki ga določimo tukaj, je privzeta izbira pri vnosu blagajniških prejemkov in izdatkov. |
Konto | Vnesemo ali izberemo analitični konto za dano blagajno. Konto mora biti predhodno vnešen v kontnem načrtu [12.1.2]. Priporočena številka konta za tolarsko blagajno je npr. 1000. |
Vrsta blagajne | Izberemo ali gre za tolarsko ali devizno blagajno. Na tolarski blagajni ni dovoljen vnos postavk v drugih valutah. Devizna blagajna je lahko večvalutna. |
Začetno stanje | Vpišemo začetno stanje blagajne. |
Začetna številka zaporedja pri dodelitvi številke dokumenta za davčno potrjevanje računov | Vnos začetne zaporedne številke gotovinskega računa, kot opisano v Nastavitve začetne zaporedne številke dokumenta za davčno potrjevanje [3.40.8]. |
Opombe | Vnesemo poljubne opombe. |
V polju Začetna številka zaporedja pri dodelitvi številke dokumenta za davčno potrjevanje računov lahko določimo:
V tabeli referenti za blagajno označimo uporabnike, ki lahko delajo z blagajno. Uporabnik, ki ima privilegije za urejanje šifranta blagajn [19.7.1.5.3] ima avtomatsko dostop do vseh blagajn. Vsi ostali uporabniki, ki imajo privilegij za pregled blagajniških dokumentov [19.7.1.5.2] ali vnos in izdajanje blagajniških dokumentov [19.7.1.5.1] pa lahko delajo samo na blagajnah, kjer jih določimo kot referente.
Program omogoča različne kriterije iskanja in prikaza blagajniških prejemkov in izdatkov bodisi za celotno podjetje bodisi za posamezno stroškovno mesto ali blagajno.
![]() | ||||
|
V vnosna polja za vpis kriterijev lahko vpišemo naslednje vrednosti:
Št. dok. | Vpišemo številko dokumenta, bodisi blagajniškega prejemka bodisi izdatka. |
Dat. dok. od | Če želimo izpis dokumentov izdanih v določenem obdobju, vpišemo začetni datum obdobja. |
do | Vpišemo končni datum obdobja ali pustimo prazno. |
Blagajna | Vnosno polje ![]() |
Partner | Vpišemo naziv (ime ali priimek) prejemnika ali vplačnika v blagajno. S pritiskom na ![]() |
Str. m. | Z določitvijo stroškovnega mesta lahko omejimo izpis samo na dokumente iz določenega stroškovnega mesta |
Vrsta dok. | Prikažemo lahko samo blagajniške prejemke, samo izdatke ali oboje. |
Hitre tike, ki jih lahko uporabljate na pregledu in iskanju blagajniških prejemkov in izdatkov:
Enter | Iskanje |
Inster | Vnos novega blagajniškega prejemka ter izdatka |
Na strani Pregled in iskanje blagajniških prejemkov ter izdatkov [8.2] se nam s klikom na
gumb
odpre vnosna maska za vnos novega prejemka:![]() | ||||
|
V vnosna polja za vpis kriterijev vpišemo naslednje podatke:
Blagajna | S klikom na ![]() |
Stroškovno mesto | Izberemo stroškovno mesto, če želimo. |
Datum | Vnos datuma je obvezen. Privzeta izbira je datum vnosa. |
Priimek,ime/Naziv | Vpišemo ime in priimek partnerja, ki je vplačal prejemek. S klikom na daljnogled lahko partnerja tudi poiščemo v našem šifrantu partnerjev. |
Ulica | Vpišemo naslov stranke, ki je vplačala. Če smo partnerja izbrali v šifrantu, se naslov izpiše avtomatsko. |
Poštna št./Kraj | Vpišemo poštno številko in kraj prebivališča vplačnika. Če smo partnerja izbrali v šifrantu, se naslov izpiše avtomatsko. |
Država | Privzeta izbira je Slovenija, če pa gre za tujega državljana, s klikom na ![]() |
Vnos podatkov potrdimo s klikom na gumb
.Prikaže se nam blagajniški prejemek in s klikom na gumb
lahko podrobneje opredelimo blagajniški prejemek:Opis | V prazen prostor vpišemo poljubno besedilo, ki opisuje prejemek. |
Znesek | Vpišemo znesek prejemka v SIT. Vnos je obvezen. |
Način plačila | S klikom na ![]() |
Vnos tudi tokrat potrdimo s klikom na
.![]() | ||||
|
Na strani Pregled in iskanje blagajniških prejemkov ter izdatkov [8.2] pa imamo na voljo tudi
gumb
. S klikom na ta gumb se nam odpre vnosna maska za vnos novega izdatka:![]() | ||||
|
V vnosna polja za vnos kriterijev vpišemo naslednje podatke:
Blagajna | S klikom na ![]() |
Stroškovno mesto | Izberemo stroškovno mesto, če želimo. |
Datum | Vnos datuma je obvezen. Privzeta izbira je datum vnosa. |
Priimek,ime/Naziv | Vpišemo ime in priimek partnerja, na katerega se nanaša izdatek. S klikom na daljnogled lahko partnerja tudi poiščemo v našem šifrantu partnerjev. |
Ime in priimek fizične osebe | V kolikor pri vnosu partnerja izberemo pravno osebo iz šifranta partnerjev, bo program zahteval tudi vnos fizične osebe (predstavnik pravne osebe), kateri smo gotovino predali. |
Ulica | Vpišemo naslov partnerja, na katerega se nanaša izdatek. Če smo partnerja izbrali v šifrantu, se naslov izpiše avtomatsko. |
Poštna št./Kraj | Vpišemo poštno številko in kraj prebivališča partnerja. Če smo partnerja izbrali v šifrantu, se naslov izpiše avtomatsko. |
Država | Privzeta izbira je Slovenija, če pa gre za tujega državljana, s klikom na ![]() |
Vnos podatkov potrdimo s klikom na gumb
.Prikaže se nam blagajniški izdatek in s klikom na gumb
lahko podrobneje opredelimo blagajniški izdatek:Opis | V prazen prostor vpišemo poljubno besedilo, ki opisuje izdatek. |
Znesek | Vpišemo znesek izdatka v SIT. Vnos je obvezen. |
Način plačila | S klikom na ![]() |
Vnos tudi tokrat potrdimo s klikom na
.![]() | ||||
|
Knjiženje blagajne poteka tako, da v pregledu in iskanju [8.2] blagajniških dokumentov v meniju izberemo
.![]() | ||||
|
Program nam prikaže seznam vseh blagajniških dnevnikov, ki še niso knjiženi. Knjiženje pričnemo z izbiro blagajniškega dnevnika za določen datum.
![]() | ||||
|
Po kliku na se prikaže stran za kontiranje in kontrolo vnešenih številk kontov na posameznih blagajniških dokumentih.
![]() | ||||
|
Pri vnosu kontov nikoli ne vnašamo konta blagajne (1000) ampak vedno samo nasprotne konte. Konto blagajne je že določen v šifrantu blagajn [8.1] in se knjiži avtomatsko. Potem, ko smo vnesli in preverili vse konte, kliknemo na gumb
. Prikaže se seznam odprtih temeljnic istega tipa, na katere lahko doknjižimo naše dokumente in možnost za kreiranje povsem nove temeljnice.![]() | ||||
|
Po izbire obstoječe ali nove temeljnice, se nam odpre temeljnica s knjižbami dokumentov, ki smo jih dali v knjiženje:
![]() | ||||
|
Po kliku na gumb
se temeljnica shrani v glavno knjigo. Ponovno se nam prikaže stran za izbiro dnevnika, kjer lahko knjižimo blagajniške dokumente za drugi datum.Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na knjiženju blagajne:
Enter ali Insert | Dodajanje nove knjižbe |
Esc | Izhod iz knjiženja |
Pregled in iskanje dnevnih iztržkov potekata na isti način kot pregled in iskanje ostalih dokumentov:
![]() | ||||
|
Dnevne iztržke lahko iščemo po naslednjih kriterijih:
Blagajna | S klikom na ![]() |
Št. dok | Vpišemo številko dokumenta, ki ga želimo najti. |
Datum dok. od/do | Omejimo iskanje po datumu, znotraj katerega želimo najti dokument. |
S klikom na gumb
pa se nam odpre vnosna maska, kjer lahko vnesemo novi dnevni iztržek:![]() | ||||
|
V vnosna polja vnesemo naslednje podatke:
Blagajna | S klikom na ![]() |
Št. dnevnika | |
Datum | Vpišemo datum vnosa dnevnega iztržka. |
Gotovina | V prazno polje vpišemo znesek gotovine, ki je bil na ta dan iztržen v blagajni. |
Čeki | Vpišemo višino zneska, ki smo ga v blagajno dobili v čekih. |
Kredit. kartice | Vpišemo višino zneska, iztrženega s kreditnimi karticami. |
Vrednostni boni | Vpišemo višino zneska, iztržka z vrednostnimi boni. |
Konč.potr.po stopnji 8,5% | |
Konč.potr.po stopnji 20% | |
Dav.zav.po stopnji 8,5% | |
Dav.zav.po stopnji 20% | |
Neobdavčen promet | |
Pretok gotovine gosp./s.p. | Program nam podatek izpiše avtomatsko, ko vpišemo znesek gotovine v zgornjem vnosnem polju. |
Vnos podatkov potrdimo s klikom na gumb
.![]() | ||||
|
Ko smo vnesli nov dnevni iztržek [8.5] in izbiro potrdili s klikom na
, lahko ta dnevni iztržek tudi poknjižimo na temeljnico.S klikom na gumb
se nam dokument knjiži na temeljnico. Knjižbo potrdimo s klikom na in dnevni iztržek je poknjižen.![]() | ||||
|
Hitre tipke, ki jih lahko uporabljate na knjiženju dnevnega iztržka:
Enter ali Inster | Dodajanje nove knjižbe |
Esc | Izhod iz knjiženja |
V modulu
najdemo dodatno možnost "Ob izstavitvi gotovinskega računa avtomatsko izstavi blagajniški prejemek", ki jo obkljukamo v primeru, ko želimo ob izstavitvi gotovinskega računa avtomatsko izstaviti tudi bl. prejemek.V kolikor jo obkljukamo, se vam bo ob izstavitvi računa preko gumba Gotovina ali Kartice blagajniški prejemek ustvaril avtomatsko. Tak prejemek bo na računu istočasno tudi zabeležil delno plačilo ali račun v celoti označil, kot plačan. Prejemek se bo kreiral v meniju
.Spodaj prikazano na sliki kje lahko to funkcionalnost vklopite:
![]() | ||||
|
Poglavje opisuje poročila in paketne obdelave, ki so na voljo v modulu Blagajna.
Poročilo Blagajniški dnevnik je dostopno v meniju
.Po kliku na povezavo za zagon poročila Blagajniški dnevnik se nam prikaže naslednja vnosna maska, kjer določimo parametre izpisa blagajniških dnevnikov.
![]() | ||||
|
Posamezna vnosna polja imajo naslednji pomen:
Obdobje od | Vpišemo začetek obdobja za katero želimo izpisati blagajniške dnevnike. |
Obdobje do | Vpišemo konec obdobja za katero želimo izpisati blagajniške dnevnike. Blagajniške dnevnike je možno naenkrat izpisati samo znotraj enega poslovnega leta. Generiran dokument bo tako vseboval vse blagajniške dnevnike znotraj danega obdobja. Če želite izpis dnevnika za določen dan, vpišete v obe polji isti datum. |
Prikaži nove salde po načinu plačila | Prikaže dodatno začetno stanje blagajne in posebej razvrsti: novi saldo gotovina, novi saldo plačilne kartice in novi saldo čeki. |
Izpiši trenutni saldo | Izpiše prejšnji saldo in novi saldo. |
Na poročilu se izpiše naziv partnerja | Poročilo poleg številke dokumenta izpiše tudi partnerja, ki je na samemu dokumentu. |
Blagajna | Če imamo več blagajn, potem tukaj izberemo blagajno za katero želimo izpis blagajniškega dnevnika. |
Tip datoteke | Izberemo obliko datoteke, ki naj se generira (Adobe PDF, Word, OpenOffice ali HTML). |
Po kliku na gumb
se po končani obdelavi izdela dokument z naslednjim izgledom:![]() | ||||
|
Modul za obračun plač in drugih osebnih prejemkov omogoča obračun, avtomatsko knjiženje in izplačilo:
V modulu plače lahko tudi izpišete sledeča poročila:
Program omogoča tudi vodenje evidence prisotnosti [9.12] na delu, evidence bolniških odsotnosti in evidenco dopustov vključno s funkcionalnostjo za letno odmero dopusta.
Uporaba programa je zelo enostavna saj program vedno vsebuje tekoče podatke o:
Prav tako je modul za obračun osebnih prejemkov povezan z modulom Potni nalogi [6] ter vas opozarja na morebitne obračunane dnevnice [9.1.16.3.7] v obračunskem mesecu ter za vas avtomatsko izračuna višino bonitete [9.1.16.3.4] za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene.
Obračun prispevkov za lastnika družbe se naredi na enak način kot obračun prispevkov za zasebnike. Navodila najdete na strani Obračun prispevkov za zasebnika? [9.3.2]
Modul za obračun plač omogoča popolnoma avtomatsko izdelavo obračuna plač za poljubno število zaposlenih v podjetju. Uporaba programa je zelo preprosta saj so v programu e-obračuni že vnaprej vnešeni vsi potrebni mesečni in letni tekoči podatki (povprečne plače, prazniki, nadomestila, ...), ki so potrebni za pravilno izdelavo obračuna.
Obračunavamo lahko plače za zaposlene pri zasebnikih in pravnih osebah, hkrati pa lahko naredimo tudi obračun prispevkov za zasebnika.
Poglavje "Kako naredimo obračun plač? [9.1.16]" opisuje korake za izdelavo obračuna plač.
Če v vašem podjetju obračunavate plače v skladu s kolektivnimi pogodbami, ki zahtevajo podrobno razčlenjene plačilne liste s specifičnimi dodatki vam priporočamo, da si preberete tudi navodila za določitev lastnega plačnega sistema [9.1.3], kjer z uporabo formul [9.1.4] podobno, kot v Excel-u določite kako naj program izračunava različne osnove in dodatke na plačilni listi.
Preden naredimo obračun plač preverimo osnovne nastavitve podjetja. Poleg osnovnih nastavitev podjetja je potrebno vpisati podatke o zaposlenih ter po določiti postavke za plačilno listo.
Za obračun plač in prispevkov za s.p. moramo v meniju pravno obliko tipa s.p..
določiti, da ima naše podjetje![]() | ||||
|
Prav tako moramo v šifrantu zaposlenih določiti osebo, ki je nosilec s.p. ali nosilec s.p. - pavšalist za popoldanski s.p. Za to osebo se bo naredil obračun prispevkov za zasebnika.
![]() | ||||
|
Obračun plač za pravne osebe se bo izdelal za vse ostale pravne oblike podjetja, ki niso tipa s.p.
Za izpis plačilnih nalogov ali za izvoz plačilnih nalogov v e-bančništvo je potrebno vnesti transakcijski račun našega podjetja. V primeru obračuna plač za s.p. je potrebno določiti tudi davčno izpostavo podjetja.
Bančni računi se vpišejo v meniju . Davčna izpostava se vpiše v meniju .
Pred avtomatskim knjiženjem obračuna plač preverite nastavitve avtomatskega knjiženja [12.1.3] za konte razredov 2 in 4 ter jih po potrebi prilagodite kontnemu načrtu vašega podjetja.
Program omogoča izpis plačilne liste po različnih predlogah
Do teh nastavitev oz. do galerije predlog plačilnih list pridemo preko menija
kjer lahko nato izberemo željeni izgled plačilne liste tako, da kliknemo na eno od oblik izpisa. Privzeto je to naslednja:![]() | Vedno kadar v galeriji predlog izberemo drug izgled dokumenta moramo spremembo tudi potrditi, kot razvidno na sliki:
|
Privzeto je v programu nastavljen izpis plačilne "uporabi izgled iz stare verzije programa", na voljo pa je nov izgled plačilne liste v skladu z iniciativo za transparentnost plač Slovenskega poslovnega kluba (SBC) [http://www.sbc.si/2020/09/30/novi-placni-izpiski-za-transparentnost-plac/], ki sledi smernicam SBC.
Na tem izpisu je bolj transparentno prikazano koliko plača delodajalec in koliko od tega dobi delavec ter koliko gre za davke in prispevke.
Primer izpisa transparentne plačilne liste, ki je vključena kot "izgled po smernicah SBC":
![]() | Transparentna plačilna lista bolj razdelano prikaže določene podatke (modro označeni točka 1 in 2 na zgornji sliki):
Ob tem posebej izpostavimo dve ključni postavki pri prispevkih in sicer:
|
V kolikor nam tako podrobna plačilna lista ne ustreza in bi želeli bolj splošen izpis brez vseh teh podrobnosti si v nastavitvah videza dokumentov [3.39] nastavimo izgled po nastavitvah izgled po smernicah SBC.
Primer izgleda plačilne liste "uporabi izgled iz stare verzije programa" za primerjavo:
![]() |
Vsako podjetje obračunava plače na drugačen način. Nekatere posebnosti obračuna plač so specifične za določeno panogo oz. so predpisane s kolektivnimi pogodbami, spet druge pa so interna odločitev podjetja ter določajo način nagrajevanja in stimulacije zaposlenih.
Program omogoča prilagoditev izračuna bruto plače ter izpisa plačilne liste [9.1.16.6.12] na podlagi neomejenega števila parametrov [9.1.4] ter uporabo formul za izračun zneskov. Delovanje izračuna plačilne liste je tako podobno delovanju računalniških preglednic (kot je npr. program MS Excel).
Plačilno listo določimo v meniju
. Če še nismo opravili nobenih nastavitev se nam prikaže sledeča stran:![]() | ||||
|
Ko kliknemo na gumb
se nam prikaže naslednja vnosna maska:![]() | ||||
|
Posamezni parametri postavke imajo sledeči pomeni:
Vrsta izplačila/osnove | Določimo vrsto osnove oz. izplačila. Ta podatek se uporablja za izpise, kjer je potrebno ugotoviti zneske bruto plače za posamezne namene. V vnosnem polju lahko izbiramo med:
| |||
![]() | Označimo, če želimo, da se vrstica izpiše na plačilni listi. Pri vmesnih izračunih običajno ne želimo, da se izpišejo na plačilni listi. | |||
Status postavke | Izberemo kakšne status naj ima postavka | |||
Stroškovno mesto | Izberemo stroškovno mesto. | |||
Oznaka vrstice | Vpišemo poljubno oznako vrstice, ki na omogoča, da se na ta znesek sklicujemo v formulah drugih postavk. | |||
Opis vrstice na plačilni listi | Opis vrstice tako, kot naj se izpiše na plačilni listi. | |||
Opis postavke v tujem jeziku | Če želimo izpis plačilne liste v tujem jeziku, vpišemo v to polje željeni prevod postavke v željenem tujem jeziku | |||
Formula za izračun zneska | Formula za izračun zneska. V formuli lahko uporabljate spremenljivke [9.1.4], ki predstavljajo matične podatke o zaposlenem ter druge vnose na obračunu plač. Pri vnosu formul za izračun plače veljajo enaka sintaktična pravila, kot pri vnosu formul za bilance [12.8.1.6]. | |||
Zaokroževanje vmesnega zneska | Izberemo natančnost zaokroževanja vmesnega zneska t.j. rezultata, ki se izračuna iz vnešene formule. Če pustimo izbiro prazno, se vmesni rezultat ovrednotenja formule zaokrožuje enako, kot je to določeno pri osnovnih podatkih obračuna plače [9.1.16.1]. | |||
Formula za izračun vred. parametra | Če želimo, da se na plačilni listi izpiše npr. število ur ali odstotek z določeno vrstico plačilne liste, potem tukaj vnesemo formulo za izračun vrednosti števila ur. Kot je iz primera razvidno se bo na plačilni listi [9.1.16.6.12] pri vrstici REDNO DELO izpisalo število ur za redno delo z enoto mere ure in brez decimalnih mest. Spisek možnih parametrov najdete tukaj [9.1.4]. | |||
Enota mere za vrednost parametra | Vpišemo enoto mere za parameter na plačilni listi (npr. ure, odstotek, ...). | |||
Št. dec. mest za izpis vred. parametra | Izberemo na koliko decimalnih mest naj se na plačilni listi izpiše vrednost parametra. |
Naslednja slika prikazuje primer za plačilno listo:
![]() | ||||
|
![]() | Datoteke z osnovnimi postavkami in več vrst boleznin za plačilno listo so na voljo tukaj [9.1.9] |
![]() | V primeru, ko želimo pri izračunu plače uporabiti poseben parameter, ki se ne vodi pri podatkih o zaposlenemu lahko v formulo dodamo posebno spremenljivko Param , za katero bo program pri vsakem obračunu plač dodal posebno vnosno polje za vpis vrednosti parametra. Najpogosteje se to uporablja pri dodatkih za delovno uspešnost, ki se določajo za vsak mesec posebej. |
![]() | Če izračunavamo znesek bruto plače iz vnaprej danega neto zneska plače [9.1.16.3.3.2], moramo v vsaj eni vrstici plačilne liste uporabiti posebno spremenljivko Param . S spreminjanjem parametra - spremenljivke Param - bo program lahko numerično izračunal bruto plačo za dani neto znesek [9.1.16.3.3.2]. |
![]() | Če želimo imeti za bolniško več postavk je to opisano tukaj [9.1.6] |
![]() | Kako kreiramo oz. nastavimo postavko za obračun čakanja na delo je opisano tukaj [9.1.14] |
Pri vnosu formul za izračun bruto zneskov za obračun plač veljajo enaka sintaktična pravila, kot pri vnosu formul za bilance [12.8.1.6]. Dodatno lahko pri vnosu formul za izračun plač uporabimo poseben spremenljivke, katerih vrednost je odvisna od obračunskega meseca, od drugih postavk v obračunu ter od podatkov vpisanih pri zaposlenemu. Te spremenljivke so opisane v nadaljevanju.
Pri vnosu formul za izračun posameznih postavk plačilne liste lahko uporabimo spremenljivke, ki so naštete v nadaljevanju. Spremenljivke so grupirane glede na to od kod se črpajo vrednosti spremenljivk.
Mesečni podatki
FondUr | Skupno število delovnih ur za obračunski mesec. |
MinPlaca | Minimalna plača za polni delovni čas v obračunskem mesecu. |
MinOsnovaZaPrispevke | Minimalna osnova za prispevke. |
Obračun plač za vse zaposlene
IP, IzhodiscnaPlaca | Izhodiščna plača, kot je vnesemo pri pripravi obračuna plače. |
Podatki iz kadrovske evidence
ZapKolicnik | Plačni količnik zaposlenega. | |||
ZapBruto | Znesek bruto plače, ki ga vnesemo pri zaposlenemu. | |||
ZapNeto | Znesek neto plače, ki ga vnesemo pri zaposlenemu v polje bruto plača. V kolikor želimo, da nam program obruti ta neto plačo moramo le to uporabiti v postavki za urno postavko. | |||
ZapFondUrNaTeden | Tedenski fond ur, ki ga vnesemo pri zaposlenemu (npr. 40 ur na teden). | |||
ProcentMnd | Letni procent dodatka delovne dobe vpisan na zaposlenem. | |||
ZapMnd | Spremenljivka se lahko uporabi za avtomatsko računanje dodatka za minulo delo. Program bo za vsakega zaposlenega glede na obračunski mesec avtomatsko izračunal delovno dobo na podlagi minulega dela in začetka delovnega razmerja pri trenutnem delodajalcu (Datum začetka dela ) ter za vsako leto dodal 0,5%. Delovna doba se računa v skladu s pravilnikom o delovni knjižici. | |||
ZapMndSkupniGradbenaDejavnost | Spremenljivka za izračun skupnega dodatka minulega dela za gradbene dejavnosti glede na pravilnik iz uradnega lista 101/2015 (70. in 71. člen). | |||
ZapMndPriDelodajalcuGradbenaDejavnost | Spremenljivka za izračun dodatka minulega dela pri delodajalcu za gradbene dejavnosti glede na pravilnik iz uradnega lista 101/2015 (70. in 71. člen). | |||
ZapUrnaPostavkaBoleznineNad30Dni | Vrednost spremenljivke boleznina nad 30 dni, ki jo vnesemo pri zaposlenem. Primer: Tako lahko določimo 5 dni boleznine plačane 100%, 5 dni 90% ostale dni pa 80%. | |||
SkupnaDelovnaDoba | Odstotek za vsako dopolnjeno leto se vnese kot #Param# v izračun in že bomo lahko računali dodatek na delovno dobo. Spremenljivka vrne število let. | |||
DobaPriDelodajalcu | Odstotek za vsako dopolnjeno leto se vnese kot #Param# v izračun in že bomo lahko računali dodatek na delovno dobo pri delodajalcu. Spremenljivka vrne število let. | |||
DelovnaDobaNad25 | Vrne število let delovne dobe nad 25 let. | |||
UrnaPostavkaDopustBolniska | Urna postavka izračunana iz plače prejšnjega meseca na osnovi bruto plače vpisane na zaposlenem v tistem mesecu in upoštevan dodatek za minulo delo. | |||
StimulacijaZnesek | Znesek stimulacije, ki je vpisan na podatkih zaposlenega. | |||
StimulacijaProcent | Procent za izračun stimulacije, ki je vpisan na podatkih zaposlenega. |
UreZavOsnova | Število ur za zav. osnovo. |
UreRednoDelo | Število ur redno delo. |
UrePopoldan | Število ur popoldansko delo. |
UrePrazniki | Število ur dela med prazniki. |
UreNedelja | Število ur za nedeljsko delo. |
UreNadure, Nadure | Število nadur. |
UreDopust | Število ur dopust. |
UreBolniska | Število ur za boleznine do 30 dni. |
UreBolniskaNad30 | Število ur za boleznine nad 30 dni. |
UreNeplacanaOdsotnost | Število ur za neplačano odsotnost. |
UrePorodniska | Število ur za porodniško. |
UreNocnoDelo | Število ur za nočno delo. |
UreCakanjeNaDelo | Število ur za čakanje na delo. |
UreDeloOdDoma | Število ur dela od doma. |
PDPZDelavec | Znesek za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. |
Podatki iz obračunov plač prejšnjih 6 mesecev
Pri postavkah plače je možnost , da se sklicujete na zneske iz preteklih 6 mesecev. Sklicujete se lahko na naslednje zneske:bruto, neto, brutoZaNadure, brutoBoleznineNad30, brutoZnesekRednoDelo, brutoZnesekMinuloDelo.
ex1bruto | Bruto 1 mesec nazaj(če delamo obračun za februar je 1 mesec nazaj januar). |
ex1neto | Neto 1 mesec nazaj. |
ex1brutoZaNadure | Bruto za nadure 1 mesec nazaj. |
ex1brutoBoleznineNad30 | Bruto od boleznin nad 30 dni 1 mesec nazaj. |
ex1brutoZnesekRednoDelo | Bruto redno delo 1 mesec nazaj. |
ex1brutoZnesekMinuloDelo | Bruto minulo delo 1 mesec nazaj. |
ex1ureZavarovalnaOsnova | Ure zavarovalne osnove 1 mesec nazaj. |
ex1pdpzDelavec | Znesek prostovoljnega pokojninskega zavarovanja 1 mesec nazaj. |
ex1nadure | Število nadur 1 mesec nazaj. |
ex1urePorodniska | Število ur porodniške 1 mesec nazaj. |
ex1def001 | Postavka z oznako 001 za 1 mesec nazaj. |
........................................................
ex6bruto | Bruto 6 mesecev nazaj(če delamo obračun za februar je 6 mesecev nazaj avgust). |
ex6neto | Neto 6 mesecev nazaj. |
ex6brutoZaNadure | Bruto za nadure 6 mesecev nazaj. |
ex6brutoBoleznineNad30 | Bruto od boleznin nad 30 dni 6 mesecev nazaj. |
ex6brutoZnesekRednoDelo | Bruto redno delo 6 mesecev nazaj. |
ex6brutoZnesekMinuloDelo | Bruto minulo delo 6 mesecev nazaj. |
ex6ureZavarovalnaOsnova | Ure zavarovalne osnove 6 mesecev nazaj. |
ex6pdpzDelavec | Znesek prostovoljnega pokojninskega zavarovanja 6 mesecev nazaj. |
ex6nadure | Število nadur 6 mesecev nazaj. |
ex6urePorodniska | Število ur porodniške 6 mesecev nazaj. |
ex6def001 | Postavka z oznako 001 za 6 mesecev nazaj. |
Podatki iz obračunov plač zadnjih treh mesecev pred nastopom čakanja na delo po interventnem zakonu
UrnaPostavkaCakanjeNaDelo | Znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače obračunov za december 2019 do februar 2020. Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje, ki se deli s številom mesecev, hkrati pa tako izračunana osnovna bruto plača ne more biti nižja od minimalne plače ter višja od povprečne plače. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače. |
UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80 | Znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače iz zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti (čakanje na delo). Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje brez nadur, ki se deli s številom mesecev ter pomnoži s faktorjem 0,8. Tako izračunana povprečna bruto plača ne more biti nižja od minimalne plače. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače. |
UrnaPostavkaCakanjeNaDelo50 | Znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače iz zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti (čakanje na delo). Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje brez nadur, ki se deli s številom mesecev ter pomnoži s faktorjem 0,5. Tako izračunana povprečna bruto plača ne more biti nižja od minimalne plače. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače. |
Program omogoča izvoz formul za plačilno listo v datoteko XML ter uvoz formul za plačilno listo iz datoteke XML ali direktno iz drugega podjetja (na voljo samo za računovodske servise [22]). Opcija za uvoz formul za plačilno listo je na voljo v orodni vrstici v meniju
ter direktno s klikom na gumb v primeru, ko je plačilna lista še prazna [9.1.3].![]() | ||||
|
S klikom na opcijo za uvoz podatkov se nam prikaže naslednja stran:
![]() | ||||
|
Pred uvozom formul za plačilne liste določimo:
Ko nastavimo parametre uvoza plačilne liste kliknemo na gumb
za uvoz podatkov za plačilno listo.
Za bolniško in bolniško nad 30 dni lahko definiramo več postavk(bolniška 100%, boniška 90%,...). Za vsako vrsto bolniške rabimo v tem primeru 2 postavki. V prvi postavko bomo vpisali ure v drugi pa bomo potem izračunali znesek urne postavke za bolniško krat vpisane ure. Spodaj je s slikicami nazorno prikazano nastavitev postavk.
|
Pri vrsti izplačila moramo izbrati stevilo ur za izbran tip parametra. Ko smo izbrali to vrsto izplačila se nam spodaj doda kolona za izbiro tipa parametra. Tukaj lahko izbiiramo ali je navadna bolniška ali bolniška nad 30 dni. Nato vnesemo oznako in opis vrstice, kot formulo pa vpišemo #Param#, ker bomo tukaj vpisali število ur.
Nato naredimo postavko za izračun zneska bolniške.
|
Pri nastavitvi postavke za znesek boleznine moramo kot vrsto izplačila izbrati ali gre za bolniško ali bolniško nad 30 dni. V formuli pa se sklicujemo na prej narejeno spremenljivko za število ur katero pomnožimo z urno postavko in procentom.
![]() | V primeru, ki je narejen dobimo postavko za bolniško 100%. Na podoben način naredimo še za 90,80,...% s tem, da pri formuli pomnožimo s faktorjem 0.9, 0.8, itd..... Enako naredimo tudi za bolniško nad 30 dni, s tem da v posatvki za vnos ur izberemo tip parametra bolniška nad 30 dni Ure vpisane v teh spremenljivkah se morajo ujemati z urami vpisanimi zgoraj pri obračunu plač, če ne program javi, da se ure ne ujemajo. |
![]() | Datoteke z osnovnimi postavkami in več vrst boleznin za plačilno listo so na voljo tukaj [9.1.9] |
Za krvodajalstvo je potrebno obračunati zaposlenemu 100% refundirani znesek. Enako, kot za vse ure kadar gre za refundacijo, le te vnesemo v polje za vnos ur za bolniško nad 30 dni.
V kolikor imamo več postavk za obračun različnih vrst boleznine nad 30 dni je za krvodajalsko akcijo potrebno dodati dve novi postavki. V prvo postavko bomo vpisali ure, v drugi pa bomo izračunali znesek same postavke. V ta namen je v nadaljevanju s slikami nazorno prikazana nastavitev postavk.
|
Pri vrsti izplačila moramo izbrati število ur za izbran tip parametra. Ko smo izbrali to vrsto izplačila se nam spodaj doda možnost za izbiro tipa parametra, kjer izberemo možnost bolniška nad 30 dni. Nato vnesemo oznako in opis vrstice, kot formulo pa vpišemo #Param#, kar nam kreiralo prazno polje za vnos števila ur v samo postavko na obračunu plače.
Nato kreiramo novo postavko za izračun zneska nadomestila za krvodajalstvo.
|
Pri nastavitvi postavke za znesek nadomestila moramo kot vrsto izplačila izbrati bolniško nad 30 dni, v formuli pa se sklicujemo na prej narejeno spremenljivko za vnos števila ur katero pomnožimo z urno postavko.
V primeru, ki je zgoraj opisan, dobimo postavko za krvodajalsko akcijo s 100% izračunom nadomestila.
![]() | Datoteke z osnovnimi postavkami in več vrst boleznin za plačilno listo so na voljo tukaj [9.1.9]. V kolikor še nimamo postavk za izračun plače, si lahko snamemo datoteko in jo uvozimo v program ter nato dodamo le še postavko za krvodajalsko akcijo dodatno. Datoteka. ki vsebuje samo postavko za 100% krvodajalsko akcijo:
|
Za obračun in ločen prikaz dela od doma je potrebno v meniju
dodati novo postavko po s