Nastavitve obračuna plače v skladu z Zakonom o začasnih in interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP in ZIUOOPE)

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 ZIUOPPE v 11. členu ureja možnost delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa in v 24. členu povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ZZUOOP v 57. členu ureja možnost nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva in v 68. členu povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

Za izvedbo teh ukrepov so bile izvedene tudi spremembe pri predlaganju REK in iREK obrazcev kar posledično pomeni tudi določene spremembe nastavitev postavk obračuna plače v programu.

Na spodnjih straneh so bolj podrobno opisani postopki vnosa posameznih postavk obračuna plače ter način izračuna zneskov v skladu s tema dvema zakonoma:

 

1. Nastavitev postavke za čakanje na delo po 31.5.2020

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo, ki velja po 31.5.2020. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo po 31.5.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

  
Čakanje na delo
  
  Slika 1: Čakanje na delo

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo po 31.5.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur, hkrati pa ne sme biti nižja od nimimalne plače ter ne višja od povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

  
Čakanje na delo po 31.05.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur
  
  Slika 2: Čakanje na delo po 31.05.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #UreCakanjeNaDelo#


Primer formule za izračun čakanja po 31.05.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo lahko tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primeru čakanja po 31.05.2020:

#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #Param#


  
Čakanje na delo po 31.05.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko
  
  Slika 3: Čakanje na delo po 31.05.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo po 31.05.2020
  
  Slika 4: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo po 31.05.2020

PLsamoCakanjeNaDeloPo31052020.xml
Velikost: 0,72 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

 

2. Nastavitev postavke za subvencioniran skrajšani delovni čas

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za skrajšan delovni čas. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za subvencijo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Ker želimo na plačilni listi ure subvencioniranega delovnega časa prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo v primeru subvencioniranega delovnega časa oz. v ta namen se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

  
Subvencionirano na delo v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur
  
  Slika 5: Subvencionirano na delo v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

#UrnaPostavkaSubvencija# * #UreCakanjeNaDelo#


Primer formule za izračun subvencioniranega dela v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo lahko tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primer subvencioniranega dela:

#UrnaPostavkaSubvencija# * #Param#


  
Subvencionirano na delo v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko
  
  Slika 6: Subvencionirano na delo v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Nastavitve plačilne liste s postavko za subvencionirano delo
  
  Slika 7: Nastavitve plačilne liste s postavko za subvencionirano delo

PLsamoCakanjeNaDeloSubvencija001.xml
Velikost: 0,68 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

 

3. Nastavitev postavke za čas karantene 50%

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za odrejeno karanteno ob prehodu meje, kjer ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 50% iz 137/6 člena ZDR-1. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. 9 2020.

Delodajalec bo pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem lahko uveljavil z izjavo, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. V obdobju prejemanja povračila mora delodajalec izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

V primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska karantene bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za karanteno prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

Odrejena karantena ob prehodu meje se obračuna in izplača največ v višini 50% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev. Postavko vnesemo, kot je prikazano na sliki:

  
Vnos ur za odrejeno karanteno 50%
  
  Slika 8: Vnos ur za odrejeno karanteno 50%

Primer formule za izračun odrejene karantene v višini 50%:

#UrnaPostavkaKarantena50# * #UreCakanjeNaDelo#


Primer formule za izračun karantene v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo tudi ostale ure nadomestila za čakanje. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur karantene neposredno v postavko na obračunu:

#UrnaPostavkaKarantena50# * #Param#


  
Postavka za odrejeno karanteno v višini 50%, kadar želimo ročen vnos ur v postavko
  
  Slika 9: Postavka za odrejeno karanteno v višini 50%, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na dnu seznama vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače, kot kaže slika:

  
Primer nastavitev plačilne liste z različnimi postavkami za karantene KAR1, KAR2 in KAR3
  
  Slika 10: Primer nastavitev plačilne liste z različnimi postavkami za karantene KAR1, KAR2 in KAR3

PLkarantena50.xml
Velikost: 0,70 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure še v ustrezno postavko KAR1 in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek karantene se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

 

4. Nastavitev postavke za čas karantene 80%

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za odrejeno karanteno ob stiku z okuženo osebo, kjer ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 80% iz 137/6 člena ZDR-1. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. 9 2020.

Delodajalec bo pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem lahko uveljavil z izjavo, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. V obdobju prejemanja povračila mora delodajalec izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

V primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska karantene bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za karanteno prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

Odrejena karantena ob prehodu meje se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev. Postavko vnesemo, kot je prikazano na sliki:

  
Vnos ur za odrejeno karanteno 80%
  
  Slika 11: Vnos ur za odrejeno karanteno 80%

Primer formule za izračun odrejene karantene v višini 80%:

#UrnaPostavkaKarantena80# * #UreCakanjeNaDelo#


Primer formule za izračun karantene v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo tudi ostale ure nadomestila za čakanje. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur karantene neposredno v postavko na obračunu:

#UrnaPostavkaKarantena80# * #Param#


  
Postavka za odrejeno karanteno v višini 80%, kadar želimo ročen vnos ur v postavko
  
  Slika 12: Postavka za odrejeno karanteno v višini 80%, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na dnu seznama vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače, kot kaže slika:

  
Primer nastavitev plačilne liste z različnimi postavkami za karantene KAR1, KAR2 in KAR3
  
  Slika 13: Primer nastavitev plačilne liste z različnimi postavkami za karantene KAR1, KAR2 in KAR3

PLkarantena80.xml
Velikost: 0,71 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure še v ustrezno postavko KAR2 in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek karantene se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

 

5. Nastavitev postavke za čas karantene 100%

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za odrejeno karanteno zaradi okužbe na delovnem mestu, kjer ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 100% iz 137/6 člena ZDR-1. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. 9 2020.

Delodajalec bo pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem lahko uveljavil z izjavo, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. V obdobju prejemanja povračila mora delodajalec izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

V primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska karantene bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za karanteno prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

Odrejena karantena ob prehodu meje se obračuna in izplača v višini 100% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev. Postavko vnesemo, kot je prikazano na sliki:

  
Vnos ur za odrejeno karanteno 100%
  
  Slika 14: Vnos ur za odrejeno karanteno 100%

Primer formule za izračun odrejene karantene v višini 100%:

#UrnaPostavkaKarantena# * #UreCakanjeNaDelo#


Primer formule za izračun karantene v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo tudi ostale ure nadomestila za čakanje. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur karantene neposredno v postavko na obračunu:

#UrnaPostavkaKarantena# * #Param#


  
Postavka za odrejeno karanteno v višini 50%, kadar želimo ročen vnos ur v postavko
  
  Slika 15: Postavka za odrejeno karanteno v višini 50%, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na dnu seznama vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače, kot kaže slika:

  
Primer nastavitev plačilne liste z različnimi postavkami za karantene KAR1, KAR2 in KAR3
  
  Slika 16: Primer nastavitev plačilne liste z različnimi postavkami za karantene KAR1, KAR2 in KAR3

PLkarantena100.xml
Velikost: 0,71 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure še v ustrezno postavko KAR3 in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek karantene se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

 

6. Nastavitev postavke za kratkotrajno odsotnost od dela zaradi bolezni

V primeru izplačila nadomestila plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni), ki ga izplača delodajalec, ki pa nato lahko zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.

Po izplačilu nadomestila zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela, lahko delodajalec vloži na ZZZS zahtevek za refundacijo.

Za pravilen obračun tega nadomestila je potrebno v šifrant dodati novi postavki v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna po spodnjih nastavitvah:

  
Vnos postavke za vpis števila ur boleznin do 3 dni
  
  Slika 17: Vnos postavke za vpis števila ur boleznin do 3 dni

Za izračun nadomestila smo v spodnjem primeru uporabili urno postavko, ki jo uporabljamo tudi pri izračunu nadomestila za čakanje na delo 80%, ki je tudi omejena do višine min plače, lahko pa namesto te, urno postavko (80% povprečne urne postavke zadnjih treh plač) izračunate tudi sami v svoji postavki ter uporabite vašo za izračun nadomestila ali pa uporabite isto, ki jo uporabljate za ostale vrste boleznin.

  
Vnos postavke za izračun boleznin do 3 dni
  
  Slika 18: Vnos postavke za izračun boleznin do 3 dni

BOL3KratkotrajneBoleznine.xml
Velikost: 1,21 kB

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Seznam vseh postavk s postavkami za obračun boleznin- 3dni
  
  Slika 19: Seznam vseh postavk s postavkami za obračun boleznin- 3dni

Ko smo postavki dodali, se vrnemo na obračun plače v katerem bomo obračunali tudi to nadomestilo.

Za pravilno poročanje na REK obrazcu in pravilno izpolnjen zahtevek za refundacijo je potrebno vnesti še podatke o zadržanosti ter izbrati ustrezno oznako razloga zadržanosti

Pri vnosu ur v obračunu bomo s klikom na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni vnesli še podatke za refundacijo:

  
Kliknemo na + za vnos podatkov o zadržanosti in za refundacijo
  
  Slika 20: Kliknemo na + za vnos podatkov o zadržanosti in za refundacijo

Po kliku na + se nam odpre okno za vnos podatkov, ki jih vnesemo po kliku na gumb za dodajanje nove vrstice, kot kaže slika:

  
Kliknemo na gumb za vnos nove vrstice
  
  Slika 21: Kliknemo na gumb za vnos nove vrstice

Vnesemo obdobje zadržanosti, izberemo razlog zadržanosti ter vnesemo ali izberemo leto ter znesek bruto osnove. Pri obračunu boleznine do 3 dni moramo izbrati razlog zadržanosti s šifro 13- bolezen -3 dni

  
Izberemo razlog zadržanosti 13- bolezen- 3 dni
  
  Slika 22: Izberemo razlog zadržanosti 13- bolezen- 3 dni

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

 

7. Nastavitev postavke za Izolacijo do 90 dni- 90%

V primeru izolacije do 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90% od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.

V primeru izplačila nadomestila plače zaradi izolacije ki ga izplača delodajalec, ki pa nato lahko zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105.

Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za izolacijo do 90 dni prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Bol. nad 30 dni, kot je prikazano na primeru spodaj:

  
Vnos ur izolacije v polje "Bol. do 30 dni"
  
  Slika 23: Vnos ur izolacije v polje "Bol. do 30 dni"

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska izolacije do 90 dni bo poleg ostalih postavk potrebno kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

V primeru izolacije do 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90% od osnove in postavki za vpis ur in obračun zneska izolacije vnesemo, kot je prikazano na spodnjih slikah:

  
Vnos postavke za vpis števila ur izolacije do 90 dni
  
  Slika 24: Vnos postavke za vpis števila ur izolacije do 90 dni

  
Vnos postavke za izračun izolacije do 90 dni
  
  Slika 25: Vnos postavke za izračun izolacije do 90 dni

IZL1Izolacija.xml
Velikost: 1,23 kB

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Seznam vseh postavk s postavkami za obračun izolacije do 90 dni
  
  Slika 26: Seznam vseh postavk s postavkami za obračun izolacije do 90 dni

Ko smo postavki dodali, se vrnemo na obračun plače v katerem bomo obračunali tudi to nadomestilo.

Za pravilno poročanje na REK obrazcu je potrebno vnesti še podatke o zadržanosti ter izbrati ustrezno oznako razloga zadržanosti.

Pri vnosu ur v obračunu bomo s klikom na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni vnesli še podatke za refundacijo:

  
Kliknemo na + za vnos podatkov o zadržanosti in za refundacijo
  
  Slika 27: Kliknemo na + za vnos podatkov o zadržanosti in za refundacijo

Po kliku na + se nam odpre okno za vnos podatkov, ki jih vnesemo po kliku na gumb za dodajanje nove vrstice, kot kaže slika:

Vnesemo obdobje zadržanosti, izberemo razlog zadržanosti ter vnesemo ali izberemo leto ter znesek bruto osnove. Pri obračunu Izolacije do 90 dni moramo izbrati razlog zadržanosti s šifro 08- Izolacija do 90 dni- 90%

  
Izberemo razlog zadržanosti 08- Izolacija do 90 dni- 90%
  
  Slika 28: Izberemo razlog zadržanosti 08- Izolacija do 90 dni- 90%

Program bo za to vrsto zadržanosti pripravil ločen izpis zahtevka za refundacijo, kar velja do 31.12.2020.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

 

8. Nastavitev postavke za Izolacijo nad 90 dni- 100%

V primeru izolacije nad 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 100% od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.

V primeru izplačila nadomestila plače zaradi izolacije ki ga izplača delodajalec, ki pa nato lahko zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105.

Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za izolacijo nad 90 dni prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Bol. nad 30 dni, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska izolacije nad 90 dni bo poleg ostalih postavk potrebno kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

V primeru izolacije nad 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 100% od osnove in postavki za vpis ur in obračun zneska izolacije vnesemo, kot je prikazano na spodnjih slikah:

  
Vnos postavke za vpis števila ur izolacije nad 90 dni
  
  Slika 29: Vnos postavke za vpis števila ur izolacije nad 90 dni

  
Vnos postavke za izračun izolacije nad 90 dni
  
  Slika 30: Vnos postavke za izračun izolacije nad 90 dni

IZL2Izolacija.xml
Velikost: 1,23 kB

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Seznam vseh postavk s postavkami za obračun izolacije nad 90 dni
  
  Slika 31: Seznam vseh postavk s postavkami za obračun izolacije nad 90 dni

Ko smo postavki dodali, se vrnemo na obračun plače v katerem bomo obračunali tudi to nadomestilo.

Za pravilno poročanje na REK obrazcu je potrebno vnesti še podatke o zadržanosti ter izbrati ustrezno oznako razloga zadržanosti.

Pri vnosu ur v obračunu bomo s klikom na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni vnesli še podatke za refundacijo:

Po kliku na + se nam odpre okno za vnos podatkov, ki jih vnesemo po kliku na gumb za dodajanje nove vrstice, kot kaže slika:

Vnesemo obdobje zadržanosti, izberemo razlog zadržanosti ter vnesemo ali izberemo leto ter znesek bruto osnove. Pri obračunu Izolacije nad 90 dni moramo izbrati razlog zadržanosti s šifro 08- Izolacija nad 90 dni- 100%

  
Izberemo razlog zadržanosti 08- Izolacija nad 90 dni- 100%
  
  Slika 32: Izberemo razlog zadržanosti 08- Izolacija nad 90 dni- 100%

Program bo za to vrsto zadržanosti pripravil ločen izpis zahtevka za refundacijo, kar velja do 31.12.2020.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

 

9. Nastavitev postavke za čakanje na delo po 31.10.2020

V kolikor mora urna postavka za čakanje na delo po 31.10.2020 še vedno biti omejena najmanj do višine minimalne plače lahko še naprej v ta namen uporabljamo postavko CAK3, kar je opisano v poglavju Nastavitev postavke za čakanje na delo po 31.5.2020 [1]. V tem primeru so spodnja navodila brezpredmetna!

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo, ki velja po 31.10.2020 za primer, ko urna postavka za obračun nadomestila ni omejena z min plačo. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo po 31.10.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo po 31.10.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev pred nastopom čakanja na delo brez obračunanih nadur in ni več omejeno do nimimalne plače ali povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

  
Čakanje na delo po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo
  
  Slika 33: Čakanje na delo po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

(#UrnaPostavkaZad3PlacPredCak# * 0,8) * #UreCakanjeNaDelo#


Primer formule za izračun čakanja po 31.10.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna moramo vpisati tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primeru čakanja po 31.10.2020:

(#UrnaPostavkaZad3PlacPredCak#*0,8) * #Param#


  
Čakanje na delo po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo, kadar želimo ročen vnos ur v postavko
  
  Slika 34: Čakanje na delo po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo po 31.10.2020
  
  Slika 35: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo po 31.10.2020

PLsamoCakanjeNaDeloPo31102020.xml
Velikost: 0,74 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

 

10. Nastavitev postavke za čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo v primeru višje sile, ki velja po 31.10.2020. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

  
Čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur
  
  Slika 36: Čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

(#UrnaPostavkaKarantena#*0,8) * #UreCakanjeNaDelo#


Primer formule za izračun čakanja zaradi višje sile po 31.10.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna moramo vpisati tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur nadomestila zaradi višje sile v postavko na obračunu:

(#UrnaPostavkaKarantena#*0,8) * #Param#


  
Čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko
  
  Slika 37: Čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020
  
  Slika 38: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020

PLsamoCakanjeNaDeloVisjaSilaPo31102020_1.xml
Velikost: 0,73 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

 

11. Nastavitev postavke za čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo v primeru višje sile, ki velja po 01.12.2020. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti, brez obračunanih nadur, hkrati pa ne sme biti nižja od nimimalne plače ter ne višja od povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

  
Čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur
  
  Slika 39: Čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #UreCakanjeNaDelo#


Primer formule za izračun čakanja po 01.12.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo lahko tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primeru čakanja po 01.12.2020:

#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #Param#


  
Čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko
  
  Slika 40: Čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020
  
  Slika 41: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020

PLsamoCakanjeNaDeloVisjaSilaPo01122020_1.xml
Velikost: 0,73 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

 

12. Nastavitev postavke za krizni dodatek v obračunu za december 2020

Na tej strani je opisan postopek obračuna kriznega dodatka, ki velja pri izplačilu plače za mesec december 2020. Krizni dodatek določa Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) v 85. členu. in lahko najdemo podrobnosti na naslednji povezavi [https://www.uradni-list.si/_pdf/2020/Ur/u2020203.pdf].

Na podlagi 85. člena ZIUPOPDVE morajo zasebni delodajalci ob izplačilu decembrske plače delavcem, ki opravljajo delo v decembru izplačati krizni dodatek v višini 200,00 eur oz. sorazmerni del, če delo ni opravljal cel mesec ali če je zaposlen za krajši delovni čas. Krizni dodatek pripada delavcem katerih zadnja izplačana plača ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 eur (2x 940,58).

Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 eur se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine.

Mesečni krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov ter se o izplačilu poroča na REK-1 obrazcu, šifra vrste dohodka 1190. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052

Postavko za izračun kriznega dodatka kreiramo v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna plače, kot kaže slika spodaj:

  
Krizni dodatek
  
  Slika 42: Krizni dodatek

Primer formule za izračun kriznega dodatka:

[#ex1bruto#<(2*(#ex1MinPlaca#/(#ex1FondUr#*(#ZapFondUrNaTeden#40)))*#ex1ureZavarovalnaOsnova#):#Param#]0


Ko smo dodali postavko pa torej naredimo novi obračun plače, kjer izberemo vrsto dohodka 1190:

  
Izberemo vrsto dohodka 1190
  
  Slika 43: Izberemo vrsto dohodka 1190

Na obračunu bo tako na voljo polje za vnos kriznega dodatka, ki je do višine 200 eur neobdavčen. Program bo vneseni znesek dodatka obračunal le, če zadnja izplačana bruto plača zaposlenega ni presegala dvakratnika minimalne plače.

  
Plačilna lista s postavko za izplačilo kriznega dodatka
  
  Slika 44: Plačilna lista s postavko za izplačilo kriznega dodatka

PLsamoKrizniDodatekDecember2020_NEW.xml
Velikost: 0,74 kB

Ko smo postavke dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo znesek kriznega dodatka v ustrezno polje in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

 

---
© E-RAČUNI d.o.o. 2003-2021