Modul za obračun plač in drugih osebnih prejemkov omogoča obračun, avtomatsko knjiženje in izplačilo:
V modulu Plače so na voljo tudi:
![]() | Dodatna poročila oz. izpisi v povezavi z obračuni plač in ostalih prejemkov so na voljo v meniju in so opisana v ločenem poglavju Poročila [17] |
Program omogoča tudi vodenje evidence prisotnosti [12] na delu, evidence bolniških odsotnosti in evidenco dopustov vključno s funkcionalnostjo za letno odmero dopusta.
Uporaba programa je zelo enostavna saj program vedno vsebuje tekoče podatke o:
Prav tako je modul za obračun osebnih prejemkov povezan z modulom Potni nalogi ter vas opozarja na morebitne obračunane dnevnice [1.22.3.7] v obračunskem mesecu ter za vas avtomatsko izračuna višino bonitete [1.22.3.4] za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene.
Obračun prispevkov za lastnika družbe se naredi na enak način kot obračun prispevkov za zasebnike. Navodila najdete na strani Obračun prispevkov za zasebnika? [3.2]
Modul za obračun plač omogoča popolnoma avtomatsko izdelavo obračuna plač za poljubno število zaposlenih v podjetju. Uporaba programa je zelo preprosta saj so v programu e-računi že vnaprej vnešeni vsi potrebni mesečni in letni tekoči podatki (povprečne plače, prazniki, nadomestila, ...), ki so potrebni za pravilno izdelavo obračuna.
Obračunavamo lahko plače za zaposlene pri zasebnikih in pravnih osebah, hkrati pa lahko naredimo tudi obračun prispevkov za zasebnika.
Osnovne nastavitve za pravilen obračun plače je evidenca zaposlenih, ki jo vnesemo v kadrovsko evidenco.
Pred izdelavo prvega obračuna plače v meniju
nam program ponudi možnost avtomatske inicializacije nastavitev postavk za plačilno listo:![]() | ||||
|
1. V kolikor izberemo eno izmed naslednjih točk:
Se odločimo za obračun plače, kateri bo v ozadju temeljil na formulah [1.4], saj imamo obračun plače, kjer pride do primera bodisi obračuna raznih dodatkov, obračuna bolniške, ki je refundirana itd.. Formule oz. postavke za izračun lahko kasneje po meri dopolnimo, uredimo in prilagodimo našim potrebam izračunavanja plače.
2. V kolikor izberemo naslednjo točko:
Se odločimo za izdelavo obračunov plač, ki bodo zelo preprosti in bomo imeli bodisi fiksno urno postavko za izračun nadomestila ali fiksno bruto plačo. Kasneje se lahko še vseeno izkaže, da imamo bolj kompleksen obračun plače in lahko še vedno formule, po kateri bi se izračunavala naša plača iz točke 1. uvozimo iz naslednje povezave [1.9].
3. V kolikor izberemo naslednjo točko:
Se odločimo, kadar delamo obračun plače za proračunskega uporabnika, kjer v ozadju obstajajo predpisi kako more plačilna lista izgledati. Podobno kot pri 1. lahko takšno plačilno listo oz. formule v ozdaju posljubno, spremenimo, prilagodimo in dopolnimo, le da smo v temu primeru vezani na predpis v ozadju.
Poglavje "Kako naredimo obračun plač? [1.22]" opisuje korake za izdelavo obračuna plač.
Če v vašem podjetju obračunavate plače v skladu s kolektivnimi pogodbami, ki zahtevajo podrobno razčlenjene plačilne liste s specifičnimi dodatki vam priporočamo, da si preberete tudi navodila za določitev lastnega plačnega sistema [1.3], kjer z uporabo formul [1.4] podobno, kot v Excel-u določite kako naj program izračunava različne osnove in dodatke na plačilni listi.
Preden naredimo obračun plač preverimo osnovne nastavitve podjetja. Poleg osnovnih nastavitev podjetja je potrebno vpisati podatke o zaposlenih ter po določiti postavke za plačilno listo.
Za obračun plač in prispevkov za s.p. moramo v meniju pravno obliko tipa s.p..
določiti, da ima naše podjetje![]() | ||||
|
Prav tako moramo v šifrantu zaposlenih določiti osebo, ki je nosilec s.p. ali nosilec s.p. - pavšalist za popoldanski s.p. Za to osebo se bo naredil obračun prispevkov za zasebnika.
![]() | ||||
|
Obračun plač za pravne osebe se bo izdelal za vse ostale pravne oblike podjetja, ki niso tipa s.p.
Za izpis plačilnih nalogov ali za izvoz plačilnih nalogov v e-bančništvo je potrebno vnesti transakcijski račun našega podjetja. V primeru obračuna plač za s.p. je potrebno določiti tudi davčno izpostavo podjetja.
Bančni računi se vpišejo v meniju . Davčna izpostava se vpiše v meniju .
Pred avtomatskim knjiženjem obračuna plač preverite nastavitve avtomatskega knjiženja za konte razredov 2 in 4 ter jih po potrebi prilagodite kontnemu načrtu vašega podjetja.
Program omogoča izpis plačilne liste po različnih predlogah
Do teh nastavitev oz. do galerije predlog plačilnih list pridemo preko menija
kjer lahko nato izberemo željeni izgled plačilne liste tako, da kliknemo na eno od oblik izpisa. Privzeto je to naslednja:![]() | Vedno kadar v galeriji predlog izberemo drug izgled dokumenta moramo spremembo tudi potrditi, kot razvidno na sliki:
|
Privzeto je v programu nastavljen izpis plačilne "uporabi izgled iz stare verzije programa", na voljo pa je nov izgled plačilne liste v skladu z iniciativo za transparentnost plač Slovenskega poslovnega kluba (SBC) [http://www.sbc.si/2020/09/30/novi-placni-izpiski-za-transparentnost-plac/], ki sledi smernicam SBC.
Na tem izpisu je bolj transparentno prikazano koliko plača delodajalec in koliko od tega dobi delavec ter koliko gre za davke in prispevke.
Primer izpisa transparentne plačilne liste, ki je vključena kot "izgled po smernicah SBC" je na strani Primer plačilne liste po smernicah SBC [1.2.1]
![]() | Transparentna plačilna lista bolj razdelano prikaže določene podatke (modro označeni točka 1 in 2 na zgornji sliki):
Ob tem posebej izpostavimo dve ključni postavki pri prispevkih in sicer:
|
V kolikor nam tako podrobna plačilna lista ne ustreza in bi želeli bolj splošen izpis brez vseh teh podrobnosti si v nastavitvah videza dokumentov nastavimo izgled po nastavitvah izgled po smernicah SBC.
Primer izgleda plačilne liste "uporabi izgled iz stare verzije programa" za primerjavo:
![]() |
V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov so začeli z akcijo – s preglednimi plačnimi izpiski. Cilja sta dva:
Še pred pregledom vsebine plačilne, imamo že v začetku na voljo pregled ključnih podatkov, ki so pomembni tako za nas, podjetje, kot tudi za zaposlene in si lažje predstavljamo kolikšen del bruto plače namenimo za prispevke in zakonske obdavčitve, koliko za pokojnino in kakšna je nato neto plača s povračili, ki je nakazana na osebni bančni račun zaposlenega.
Primer izpisa transparentne plačilne liste, ki je vključena kot "izgled po smernicah SBC":
V meniju
si lahko za izpis plačilnih list izberemo bolj transparenten izgled, tako, da v galeriji predlog izbiramo "Izgled po smernicah SBC":
Vsako podjetje obračunava plače na drugačen način. Nekatere posebnosti obračuna plač so specifične za določeno panogo oz. so predpisane s kolektivnimi pogodbami, spet druge pa so interna odločitev podjetja ter določajo način nagrajevanja in stimulacije zaposlenih.
Program omogoča prilagoditev izračuna bruto plače ter izpisa plačilne liste [1.22.6.13] na podlagi neomejenega števila parametrov [1.4] ter uporabo formul za izračun zneskov. Delovanje izračuna plačilne liste je tako podobno delovanju računalniških preglednic (kot je npr. program MS Excel).
Plačilno listo določimo v meniju
. Če še nismo opravili nobenih nastavitev se nam prikaže sledeča stran:![]() | ||||
|
Ko kliknemo na gumb
se nam prikaže naslednja vnosna maska:![]() | ||||
|
Posamezni parametri postavke imajo sledeči pomeni:
Vrsta izplačila/osnove | Določimo vrsto osnove oz. izplačila. Ta podatek se uporablja za izpise, kjer je potrebno ugotoviti zneske bruto plače za posamezne namene. V vnosnem polju lahko izbiramo med:
| |||
![]() | Označimo, če želimo, da se vrstica izpiše na plačilni listi. Pri vmesnih izračunih običajno ne želimo, da se izpišejo na plačilni listi. | |||
Status postavke | Izberemo kakšne status naj ima postavka | |||
Stroškovno mesto | Izberemo stroškovno mesto. | |||
Oznaka vrstice | Vpišemo poljubno oznako vrstice, ki na omogoča, da se na ta znesek sklicujemo v formulah drugih postavk. | |||
Opis vrstice na plačilni listi | Opis vrstice tako, kot naj se izpiše na plačilni listi. | |||
Opis postavke v tujem jeziku | Če želimo izpis plačilne liste v tujem jeziku, vpišemo v to polje željeni prevod postavke v željenem tujem jeziku | |||
Formula za izračun zneska | Formula za izračun zneska. V formuli lahko uporabljate spremenljivke [1.4], ki predstavljajo matične podatke o zaposlenem ter druge vnose na obračunu plač. Pri vnosu formul za izračun plače veljajo enaka sintaktična pravila, kot pri vnosu formul za bilance. | |||
Zaokroževanje vmesnega zneska | Izberemo natančnost zaokroževanja vmesnega zneska t.j. rezultata, ki se izračuna iz vnešene formule. Če pustimo izbiro prazno, se vmesni rezultat ovrednotenja formule zaokrožuje enako, kot je to določeno pri osnovnih podatkih obračuna plače [1.22.1]. | |||
Formula za izračun vred. parametra | Če želimo, da se na plačilni listi izpiše npr. število ur ali odstotek z določeno vrstico plačilne liste, potem tukaj vnesemo formulo za izračun vrednosti števila ur. Kot je iz primera razvidno se bo na plačilni listi [1.22.6.13] pri vrstici REDNO DELO izpisalo število ur za redno delo z enoto mere ure in brez decimalnih mest. Spisek možnih parametrov najdete tukaj [1.4]. | |||
Enota mere za vrednost parametra | Vpišemo enoto mere za parameter na plačilni listi (npr. ure, odstotek, ...). | |||
Št. dec. mest za izpis vred. parametra | Izberemo na koliko decimalnih mest naj se na plačilni listi izpiše vrednost parametra. |
Naslednja slika prikazuje primer za plačilno listo:
![]() | ||||
|
![]() | Datoteke z osnovnimi postavkami in več vrst boleznin za plačilno listo so na voljo tukaj [1.9] |
![]() | V primeru, ko želimo pri izračunu plače uporabiti poseben parameter, ki se ne vodi pri podatkih o zaposlenemu lahko v formulo dodamo posebno spremenljivko Param , za katero bo program pri vsakem obračunu plač dodal posebno vnosno polje za vpis vrednosti parametra. Najpogosteje se to uporablja pri dodatkih za delovno uspešnost, ki se določajo za vsak mesec posebej. |
![]() | Če izračunavamo znesek bruto plače iz vnaprej danega neto zneska plače [1.22.3.3.2], moramo v vsaj eni vrstici plačilne liste uporabiti posebno spremenljivko Param . S spreminjanjem parametra - spremenljivke Param - bo program lahko numerično izračunal bruto plačo za dani neto znesek [1.22.3.3.2]. |
![]() | Če želimo imeti za bolniško več postavk je to opisano tukaj [1.6] |
![]() | Kako kreiramo oz. nastavimo postavko za obračun čakanja na delo je opisano tukaj [1.16] |
Pri vnosu formul za izračun bruto zneskov za obračun plač veljajo enaka sintaktična pravila, kot pri vnosu formul za bilance. Dodatno lahko pri vnosu formul za izračun plač uporabimo poseben spremenljivke, katerih vrednost je odvisna od obračunskega meseca, od drugih postavk v obračunu ter od podatkov vpisanih pri zaposlenemu. Te spremenljivke so opisane v nadaljevanju.
Pri vnosu formul za izračun posameznih postavk plačilne liste lahko uporabimo spremenljivke, ki so naštete v nadaljevanju. Spremenljivke so grupirane glede na to od kod se črpajo vrednosti spremenljivk.
Mesečni podatki
FondUr | Skupno število delovnih ur za obračunski mesec (če je podatek vpisan v nastavitvah podjetja se upošteva ta, sicer pa predpisani fond ur za obračunski mesec). |
FondDelovnihUr | Predpisani mesečni fond ur za obračunski mesec. |
MinPlaca | Minimalna plača za polni delovni čas v obračunskem mesecu. |
MinOsnovaZaPrispevke | Minimalna osnova za prispevke. |
MinUrnaOsnovaRefundacija | Minimalni znesek urne osnove za refundacijo (60% urne postavke izračunane iz minimalne plače, ki je trenutno veljavna v Sloveniji). |
Obračun plač za vse zaposlene
IP, IzhodiscnaPlaca | Izhodiščna plača, kot je vnesemo pri pripravi obračuna plače. |
Podatki iz kadrovske evidence
ZapKolicnik | Plačni količnik zaposlenega. | ||||||||
KolicnikValorizacije | Količnik valorizacije vrne podatek glede na podatek o zadržanosti. Če se podatki o zadržanosti upoštevajo izpred dveh ali več let je količnik 1,049, v nasprotnem primeru 1. | ||||||||
ZapBruto | Znesek bruto plače, ki ga vnesemo pri zaposlenemu. | ||||||||
ZapNeto | Znesek neto plače, ki ga vnesemo pri zaposlenemu v polje bruto plača. V kolikor želimo, da nam program obruti ta neto plačo moramo le to uporabiti v postavki za urno postavko. | ||||||||
ZapFondUrNaTeden | Tedenski fond ur, ki ga vnesemo pri zaposlenemu (npr. 40 ur na teden). | ||||||||
ProcentMnd | Letni procent dodatka delovne dobe vpisan na zaposlenem. | ||||||||
ZapMnd | Spremenljivka se lahko uporabi za avtomatsko računanje dodatka za minulo delo. Program bo za vsakega zaposlenega glede na obračunski mesec avtomatsko izračunal delovno dobo na podlagi minulega dela in začetka delovnega razmerja pri trenutnem delodajalcu (Datum začetka dela ) ter za vsako leto dodal 0,5%. Delovna doba se računa v skladu s pravilnikom o delovni knjižici. | ||||||||
ZapMndSkupniGradbenaDejavnost | Spremenljivka za izračun skupnega dodatka minulega dela za gradbene dejavnosti glede na pravilnik iz uradnega lista 101/2015 (70. in 71. člen). | ||||||||
ZapMndPriDelodajalcuGradbenaDejavnost | Spremenljivka za izračun dodatka minulega dela pri delodajalcu za gradbene dejavnosti glede na pravilnik iz uradnega lista 101/2015 (70. in 71. člen). | ||||||||
ZapUrnaPostavkaBoleznineNad30Dni | Vrednost spremenljivke boleznina nad 30 dni, ki jo vnesemo pri zaposlenem. Primer: Tako lahko določimo 5 dni boleznine plačane 100%, 5 dni 90% ostale dni pa 80%. | ||||||||
UrnaPostavkaRefundacija | Avtomatsko izračunana urna postavka, ki se uporabi za refundacijo. Ta postavka upošteva urno postavko limit, minimalno urno postavko za refundacijo in količnik valorizacije. Postavka ne more biti višja od limita ali nižja od minimalne. | ||||||||
UrnaPostavkaRefundacija90 | Avtomatsko izračunana 90% urna postavka, ki se uporabi za refundacijo. Ta postavka upošteva urno postavko limit, minimalno urno postavko za refundacijo in količnik valorizacije. Postavka ne more biti višja od limita ali nižja od minimalne. | ||||||||
UrnaPostavkaRefundacija80 | Avtomatsko izračunana 80% urna postavka, ki se uporabi za refundacijo. Ta postavka upošteva urno postavko limit, minimalno urno postavko za refundacijo in količnik valorizacije. Postavka ne more biti višja od limita ali nižja od minimalne. | ||||||||
UrnaPostavkaRefundacija70 | Avtomatsko izračunana 70% urna postavka, ki se uporabi za refundacijo. Ta postavka upošteva urno postavko limit, minimalno urno postavko za refundacijo in količnik valorizacije. Postavka ne more biti višja od limita ali nižja od minimalne. | ||||||||
UrnaPostavkaRefundacijaLimit | Urna postavka limit, ki jo izpišemo na refundacijskemu zahtevku. Izračuna se iz tekoče plače in vključuje še razne stimulacije in dodatke brez morebitnih ur bolniške. V primeru, da je zaposleni cel mesec na bolniški se izračuna iz bruto plače vnesene na zaposlenemu. Primer: s pomočjo postavke, ki bi bila vključena med formule, lahko le to spremenimo in se ta spremeni tudi na izpisu refundacijskega zahtevka. Upoštevamo pa jo lahko tudi za obračun različnih boleznin. | ||||||||
SkupnaDelovnaDoba | Odstotek za vsako dopolnjeno leto se vnese kot #Param# v izračun in že bomo lahko računali dodatek na delovno dobo. Spremenljivka vrne število let. | ||||||||
DobaPriDelodajalcu | Odstotek za vsako dopolnjeno leto se vnese kot #Param# v izračun in že bomo lahko računali dodatek na delovno dobo pri delodajalcu. Spremenljivka vrne število let. | ||||||||
DelovnaDobaNad25 | Vrne število let delovne dobe nad 25 let. | ||||||||
UrnaPostavkaBolniska | Urna postavka je izračunana iz povprečja bruto osnov iz zadnjih treh mesecev. V primeru, da ima zaposleni v zadnjih treh mesecih le nadomestila, se za izračun vzamejo trije meseci pred tem. Če ni mogoče izračunati povprečja iz preteklih treh mesecev (zaposlen manj, kot tri mesece) program upošteva urno postavko, ki jo uporabljamo za izračun rednega dela v tekočem mesecu. | ||||||||
UrnaPostavkaDopustBolniska | Urna postavka izračunana iz plače prejšnjega meseca na osnovi bruto plače vpisane na zaposlenem v tistem mesecu in upoštevan dodatek za minulo delo. V primeru, da na zaposlenemu ni podatka o bruto plače, se ta preračuna iz prejšnjega meseca. | ||||||||
StimulacijaZnesek | Znesek stimulacije, ki je vpisan na podatkih zaposlenega. | ||||||||
StimulacijaProcent | Procent za izračun stimulacije, ki je vpisan na podatkih zaposlenega. | ||||||||
RazdaljaOdDoma | Razdalja od doma v (km) za zaposlenega v eno smer. Podatek se prebere iz kadrovske evidence. |
UreZavOsnova | Število ur za zav. osnovo. |
UreRednoDelo | Število ur redno delo. |
UrePopoldan | Število ur popoldansko delo. |
UrePrazniki | Število ur dela med prazniki. |
UreNedelja | Število ur za nedeljsko delo. |
UreNadure, Nadure | Število nadur. |
UreDopust | Število ur dopust. |
UreBolniska | Število ur za boleznine do 30 dni. |
UreBolniskaNad30 | Število ur za boleznine nad 30 dni. |
UreNeplacanaOdsotnost | Število ur za neplačano odsotnost. |
UrePorodniska | Število ur za porodniško. |
UreNocnoDelo | Število ur za nočno delo. |
UreCakanjeNaDelo | Število ur za čakanje na delo. |
UreDeloOdDoma | Število ur dela od doma. |
PDPZDelavec | Znesek za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. |
BrutoRazlikaDoMinPlace | Bruto razlika do minimalne plače (razlika na osnovno plačo, brez dodatkov), se ne računa na čas bolniške odsotnosti. |
Podatki iz obračunov plač prejšnjih 6 mesecev
Pri postavkah plače je možnost , da se sklicujete na zneske iz preteklih 6 mesecev. Sklicujete se lahko na naslednje zneske:bruto, neto, brutoZaNadure, brutoBoleznineNad30, brutoZnesekRednoDelo, brutoZnesekMinuloDelo.
ex1bruto | Bruto 1 mesec nazaj(če delamo obračun za februar je 1 mesec nazaj januar). |
ex1neto | Neto 1 mesec nazaj. |
ex1MinPlaca | Bruto minimalna plača za 1 mesec nazaj. |
ex1brutoZaNadure | Bruto za nadure 1 mesec nazaj. |
ex1brutoBoleznineNad30 | Bruto od boleznin nad 30 dni 1 mesec nazaj. |
ex1brutoZnesekRednoDelo | Bruto redno delo 1 mesec nazaj. |
ex1brutoZnesekMinuloDelo | Bruto minulo delo 1 mesec nazaj. |
ex1ureZavarovalnaOsnova | Ure zavarovalne osnove 1 mesec nazaj. |
ex1FondUr | Skupno število delovnih ur za 1 mesec nazaj. |
ex1pdpzDelavec | Znesek prostovoljnega pokojninskega zavarovanja 1 mesec nazaj. |
ex1nadure | Število nadur 1 mesec nazaj. |
ex1urePorodniska | Število ur porodniške 1 mesec nazaj. |
ex1def001 | Postavka z oznako 001 za 1 mesec nazaj. |
........................................................
ex6bruto | Bruto 6 mesecev nazaj(če delamo obračun za februar je 6 mesecev nazaj avgust). |
ex6neto | Neto 6 mesecev nazaj. |
ex6MinPlaca | Bruto minimalna plača za 6 mesecev nazaj. |
ex6brutoZaNadure | Bruto za nadure 6 mesecev nazaj. |
ex6brutoBoleznineNad30 | Bruto od boleznin nad 30 dni 6 mesecev nazaj. |
ex6brutoZnesekRednoDelo | Bruto redno delo 6 mesecev nazaj. |
ex6brutoZnesekMinuloDelo | Bruto minulo delo 6 mesecev nazaj. |
ex6ureZavarovalnaOsnova | Ure zavarovalne osnove 6 mesecev nazaj. |
ex6FondUr | Skupno število delovnih ur za 6 mesecev nazaj. |
ex6pdpzDelavec | Znesek prostovoljnega pokojninskega zavarovanja 6 mesecev nazaj. |
ex6nadure | Število nadur 6 mesecev nazaj. |
ex6urePorodniska | Število ur porodniške 6 mesecev nazaj. |
ex6def001 | Postavka z oznako 001 za 6 mesecev nazaj. |
Podatki iz obračunov plač zadnjih treh mesecev pred nastopom čakanja na delo po interventnem zakonu
UrnaPostavkaCakanjeNaDelo | Znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače obračunov za december 2019 do februar 2020. Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje, ki se deli s številom mesecev, hkrati pa tako izračunana osnovna bruto plača ne more biti nižja od minimalne plače ter višja od povprečne plače. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače. |
UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80 | Znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače iz zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti (čakanje na delo). Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje brez nadur, ki se deli s številom mesecev ter pomnoži s faktorjem 0,8. Tako izračunana povprečna bruto plača ne more biti nižja od minimalne plače. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače. |
UrnaPostavkaCakanjeNaDelo50 | Znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače iz zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti (čakanje na delo). Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje brez nadur, ki se deli s številom mesecev ter pomnoži s faktorjem 0,5. Tako izračunana povprečna bruto plača ne more biti nižja od minimalne plače. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače. |
![]() | V kolikor bi želeli pripraviti postavko obračuna plače v katero bi lahko vnesli poljuben znesek ali število ur je potrebno v formuli uporabiti samo formulo #Param# Če bi želeli posamezno postavko nastaviti tako, da se bo ta upoštevala pri obračunu le, ko to želimo, je to mogoče urediti s parametrom #BoolParam#, ki nam potem pri vnosu podatkov za postavko ponudi tudi možnost to postavko obkljukati. Če postavke ne obkljukamo potem se znesek te postavke ne bo izračunal in tudi ne upošteval na plačilni listi |
Program omogoča izvoz formul za plačilno listo v datoteko XML ter uvoz formul za plačilno listo iz datoteke XML ali direktno iz drugega podjetja (na voljo samo za računovodske servise). Opcija za uvoz formul za plačilno listo je na voljo v orodni vrstici v meniju
ter direktno s klikom na gumb v primeru, ko je plačilna lista še prazna [1.3].![]() | ||||
|
S klikom na opcijo za uvoz podatkov se nam prikaže naslednja stran:
![]() | ||||
|
Pred uvozom formul za plačilne liste določimo:
Ko nastavimo parametre uvoza plačilne liste kliknemo na gumb
za uvoz podatkov za plačilno listo.
Za bolniško in bolniško nad 30 dni lahko definiramo več postavk(bolniška 100%, boniška 90%,...). Za vsako vrsto bolniške rabimo v tem primeru 2 postavki. V prvi postavko bomo vpisali ure v drugi pa bomo potem izračunali znesek urne postavke za bolniško krat vpisane ure. Spodaj je s slikicami nazorno prikazano nastavitev postavk.
|
Pri vrsti izplačila moramo izbrati stevilo ur za izbran tip parametra. Ko smo izbrali to vrsto izplačila se nam spodaj doda kolona za izbiro tipa parametra. Tukaj lahko izbiiramo ali je navadna bolniška ali bolniška nad 30 dni. Nato vnesemo oznako in opis vrstice, kot formulo pa vpišemo #Param#, ker bomo tukaj vpisali število ur.
Nato naredimo postavko za izračun zneska bolniške.
|
Pri nastavitvi postavke za znesek boleznine moramo kot vrsto izplačila izbrati ali gre za bolniško ali bolniško nad 30 dni. V formuli pa se sklicujemo na prej narejeno spremenljivko za število ur katero pomnožimo z urno postavko in procentom.
![]() | V primeru, ki je narejen dobimo postavko za bolniško 80% nadomestilo. Na podoben način naredimo še za 100,90,70,...% s tem, da pri formuli pomnožimo s faktorjem 0.9, 0.7, itd..... Enako naredimo tudi za bolniško nad 30 dni, s tem da v posatvki za vnos ur izberemo tip parametra bolniška nad 30 dni Seštevek ur vpisanih v teh spremenljivkah se morajo ujemati z urami vpisanimi zgoraj pri obračunu plač sicer program javi, da se ure ne ujemajo. |
![]() | Datoteke z osnovnimi postavkami in več vrst boleznin za plačilno listo so na voljo tukaj [1.9] |
Za krvodajalstvo je potrebno obračunati zaposlenemu 100% refundirani znesek. Enako, kot za vse ure kadar gre za refundacijo, le te vnesemo v polje za vnos ur za bolniško nad 30 dni.
V kolikor imamo več postavk za obračun različnih vrst boleznine nad 30 dni je za krvodajalsko akcijo potrebno dodati dve novi postavki. V prvo postavko bomo vpisali ure, v drugi pa bomo izračunali znesek same postavke. V ta namen je v nadaljevanju s slikami nazorno prikazana nastavitev postavk.
|
Pri vrsti izplačila moramo izbrati število ur za izbran tip parametra. Ko smo izbrali to vrsto izplačila se nam spodaj doda možnost za izbiro tipa parametra, kjer izberemo možnost bolniška nad 30 dni. Nato vnesemo oznako in opis vrstice, kot formulo pa vpišemo #Param#, kar nam kreiralo prazno polje za vnos števila ur v samo postavko na obračunu plače.
Nato kreiramo novo postavko za izračun zneska nadomestila za krvodajalstvo.
|
Pri nastavitvi postavke za znesek nadomestila moramo kot vrsto izplačila izbrati bolniško nad 30 dni, v formuli pa se sklicujemo na prej narejeno spremenljivko za vnos števila ur katero pomnožimo z urno postavko.
V primeru, ki je zgoraj opisan, dobimo postavko za krvodajalsko akcijo s 100% izračunom nadomestila.
![]() | Datoteke z osnovnimi postavkami in več vrst boleznin za plačilno listo so na voljo tukaj [1.9]. V kolikor še nimamo postavk za izračun plače, si lahko snamemo datoteko in jo uvozimo v program ter nato dodamo le še postavko za krvodajalsko akcijo dodatno. Datoteka. ki vsebuje samo postavko za 100% krvodajalsko akcijo:
|
Za obračun in ločen prikaz dela od doma je potrebno v meniju
dodati novo postavko po spodnjih nastavitvah:![]() | ||||
|
Ko smo postavko dodali v šifrant, lahko gremo na obračun plače ter v polje "Delo od doma" vpišemo ure, ki jih je delavec oddelal od doma:
![]() | ||||
|
V kolikor smo postavko pravilno nastavili, se bo znesek tega dela obračunal in tudi ločeno prikazal na plačilni listi:
![]() | ||||
|
Vsako podjetje ima svoje specifične nastavitve za plačilno listo. Mi smo vam pripravili datoteko s postavkami za osnovno plačilno listo in datoteko s postavkami za potrebe obračuna različnih vrst bolnišk. Datoteki si lahko snamete na tej strani, na spodnjih povezavah in nato uvozite v program na način, kot je to opisano na strani Kako uvozimo formule za plačilno listo [1.5]
![]() | Placilna_lista_osnovna001.xml Velikost: 9,77 kB |
![]() | Plačilna_lista_osnovna_razlicne_bolniske0001.xml Velikost: 19,56 kB |
![]() | Plačilna_lista_osnovna_razlicne_bolniske_z_dodatki0001.xml Velikost: 27,77 kB |
![]() | Placilna_lista_proracunski_uporabniki0001.xml Velikost: 36,94 kB |
V primeru uporabe postavke za obračun razlike do minimalne plače imamo dve možnosti:
Ko datoteko uvozimo v program in naredimo obračun plač s temi nastavitvami, vam bo program generiral plačilno listo, ki bo sestavljena približno tako:
![]() | ||||
|
Vsako podjetje ima drugačne oznake postavk zato boste za pravilen izračun dodatka na minimalno plačo po uvozu datoteke, katero pridobite na strani Datoteka s postavkami za osnovno plačilno listo [1.9] prilagoditi po naslednjih navodilih:
1. v postavko 9996 "Vmesni izračun - boleznine nad 30 dni" izbrišite vso vsebino v polju "Formula za izračun zneska" in nadomestite s seštevkom oznak postavk kjer se izračuna znesek za bolniške nad 30dni.
formula bi morala izgledati isto kot tista katero ste v polju zbrisali le z drugimi ozanakami vrstic.
![]() | ||||
|
2. Podobno pri prejšnji postavki naredimo še za postavko 9995 "Vmesni izračun - boleznine do 30 dni", kjer zbiršete vsebino polja "Formula za izračun zneska" in nadomestite s seštevkom oznak postavk za bolniške do 30 dni.
formula bi morala izgledati isto kot tista katero ste v polju zbrisali le z drugimi ozanakami vrstic.
![]() | ||||
|
3. Za zadnji korak v postavki 9993 "Min plača za fond ur - bolniške" ne zbrišete vso vsebino, ampak samo nadomestite oznake postavk z oznakami postavk kjer se vnesejo ure boleznin kjer vpisujete ure boleznin (primer slika spodaj)
![]() | ||||
|
![]() | pri tem pazite da vpisujete pravilen faktor ur (0,7;0,8;0,9 ali 1(brez faktorja)) in da se ure bolniške računajo od iste urne postavke, v primeru da se ne računajo od iste urne osnove se doda še dodaten oklepaj v primeru da tega že nimate. npr.: ...+(#9997#*0,7*(#ure_bolniške#)) |
Za boljše razumevanje zadnjega koraka podajamo še par pirmerov:
1. primer:
Če vpisujete ure za bolniško do 30dni v postavko 010u, s pomočjo katere se izračuna bolniška do 30 dni 70% v postavki 010 in se prav tako izračuna s pomočjo navadne urne postavke 000
Nato vpisujete še ure za bolniško do 30dni v postavko 014u, s pomočjo katere se izračuna bolniška do 30 dni 70% v postavki 014 in se prav tako izračuna s pomočjo navadne urne postavke 000
v tem primeru v postavki 9993 uredite formulo da zgleda takole ...+(#9997#*0,7*(#010u#+#014u#))+...
2. primer:
Vpisujete ure za bolniško do 30dni v postavko 010u, s pomočjo katere se izračuna bolniška do 30 dni 70% v postavki 010 in se prav tako izračuna s pomočjo navadne urne postavke 000
Nato vpisujete še ure za bolniško nad 30dni v postavko 014u, s pomočjo katere se izračuna bolniška nad 30 dni 70% v postavki 014 in izračuna s pomočjo urne postavke #ZapUrnaPostavkaBoleznineNad30Dni#.
v tem primeru v postavki 9993 uredite formulo da zgleda takole (#9997#*0,7*(#010u#))+(#9997#*0,7*(#014u#)) ...ker imajo postavki drugačno urno postavko
3. primer:
Vpisujete ure za bolniško do 30dni v postavko 010u, s pomočjo katere se izračuna bolniška do 30 dni 70% v postavki 010 in se pravtako izračuna s pomočjo navadne urne postavke 000
Nato vpisujete še ure za bolniško nad 30dni v postavko 012u, s pomočjo katere se izračuna bolniška nad 30 dni 90% v postavki 012 in izračuna s pomočjo navadne urne postavke 000.
V tem primeru v postavki 9993 uredite formulo da zgleda takole (#9997#*0,7*(#010u#))+(#9997#*0,9*(#012u#)) ...ker imajo postavki različen faktor.
Datoteka z dodatkom do minimalne plače, ki vključuje boleznine:
![]() | Placilna_lista_samo_dodatek_do_minimalne_z_upostevanimi_bolezninami.xml Velikost: 4,97 kB |
![]() | Datoteka z dodatkom do minimalne plače je prilagojena za postavke, ki jih izvozite na naslednji strani [1.9],v kolikor imate v podjetju drugačne oznake postavk potem boste morali za ustrezno delovanje dodatka do minimalne plače prilagoditi uvožene postavke po navodilih zgoraj. |
Za izpis refundacije moramo vnesti podatke o zadržanosti in podatka za leto osnove in znesek osnove. Za vnos podatkov moramo klikniti na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni.
![]() | ||||
|
Po kliku na ta znak se nam odpre okno z že vnešenimi podatki o zadržanosti, v kolikor je že kak podatek vnešen ali pa prazen. Spodaj je gumb za dodajanje nove vrstice oz. podatka o zadržanosti.
![]() | ||||
|
Pri dodajanju nove vrstice moramo vedno vnesti podatke o zadržanosti (od kdaj do kdaj), podatek o razlogu zadržanosti ter podatka za leto osnove in znesek osnove. Program vam že sam ponudi možnost izbire leta za osnovo za vsa tista leta, kjer je zaposleni imel obračunane plače. Ob izbiri leta se vam v polje znesek osnove prepiše kar osnova izbranega leta.
![]() | ||||
|
Če nimamo vnešenega podatka o zadržanosti se nam v tiskanju poročil ne bo ponudil izpis za refundacijo.
![]() | Zaradi sprememb pri izračunu refundacije za primere, ko se za osnovo vzamejo podatki pred letom 2021 je potrebno le ažurirati formule za obračun refundacije na način, da se za izračun urne postavke uporabi glede na % boleznine:
V kolikor še nimamo pripravljenih postavk za obračun plače lahko te uvozimo preko avtomatske inicializacije plačilne liste pri čemer je ta količnik v postavkah za refundirana nadomestila že prednastavljen. |
Postavke za boleznine nad 30 dni lahko ročno vnašamo v meni
ali uvozimo iz datoteke (navodila spodaj). Začnemo z vnosom postavke limit, katera more biti nad vsemi kasneje vnešenimi postavkami za izbračun boleznine nad 30 dni, saj le te, vsebujejo formulo za izračun urne postavke limit.Urna postavka limit je izračunana iz tekoče plače z upoštevanimi stimulacijami in bruto dodatki. Postavka se izračuna in izpiše na refundacijskemu zahtevku. Potrebno je vnesti formulo za prikaz postavke limit, katera nam istočasno omogoča spremembo postavke na obračunu plače (v kolikor bi to želeli). Spodaj izgled in zapis formule:
![]() | ||||
|
Za vsak % boleznine (70%, 80%, 90% in 100%) vnašamo še formulo za ure in bruto izračun. V nadaljevanju bomo vnašali ure in bruto postavko za 80% boleznino nad 30 dni:
![]() | Na zgornji sliki je formula pripravljena tako:
|
![]() | Po zgoraj opisanemu vzoru postavk za vnos ur boleznine nad 30 dni in postavke za izračun bruto zneska, uredimo še preostale bolniške nad 30 dni: 70%, 90% in 100%. |
V primeru, da imamo v podjetju situacijo, kjer je lahko zadržanost v breme ZZZS 70%, 80%, 90% ali 100%. Lahko tudi kombinacija naštetih znotraj meseca, je potrebno urediti formule za boleznino nad 30 dni.
1. V kolikor smo do sedaj v podjetju uporabljali splošen izračun za obračun plače, si lahko izberemo eno izmed pred-pripravljenih plačilnih list in jih uvozimo v naše podjetje. Plačilno listo si lahko prenesete iz naslednje povezave: Datoteka s postavkami za različne plačilne liste [1.9]
![]() | Za izračun boleznine nad 30 dni na zgornji povezav izberemo eno izmed naslednjih datotek s formulami:
Datoteka, katera ima le osnovne postavke nam ne zadošča za obračun boleznine nad 30 dni, katera je refundirana! |
2. V kolikor pa v podjetju že uporabljamo postavke in bi želeli le dodati postavke za obračun različnih vrst boleznin, pa le te najdemo v naslednji datoteki, katero prenesemo in uvozimo med postavke obračuna plače:
![]() | Formule_za_razlicne_boleznine_nad_30_dni_1.xml Velikost: 5,34 kB |
![]() | Pred uvozom zgoraj prenešene datoteke moramo obvezno preveriti že obstoječe oznake, katere uporabljamo za obračun plače. V primeru, da se v datoteki nahaja oznaka, ki že obstaja v obračunu plače, se bo le ta prepisala ali preskočila, kar ni v redu. |
Zaposlenega lahko razporedimo na stroškovno mesto po tem ko smo ustvarili stroškovno mesto. To naredimo tako da v meniju
pod zaposlenim kliknemo na stroškovno mesto kjer v spustnem seznamu izberemo ustrezno stroškovno mesto.![]() | ||||
|
V obračunu nato lahko vnesemo tudi delilnik po stroškovnih mestih za potrebe knjiženja. To naredimo tako da v zaključenem obračunu plače na vrhu v orodni vrstici kliknemo na gumb
in v spustnem seznamu nato izberemo možnost vnos delitve stroškov po STM, kot kaže slika:![]() | ||||
|
Odpre se nam vnosna maska, kot prikazano:
![]() | ||||
|
V pojavnem oknu za vsakega zaposlenega vnesemo stroškovno mesto po katerem bomo delili stroške. To naredimo s pomočjo gumba
kjer dodamo posamezno stroškovno mesto ali s pomočjo gumba kjer dodamo več stroškovnih mest hkrati.Ko smo v delilnik dodali vsa stroškovna mesta vnesemo še odstotek po katerem bo program nato poknjižil znesek stroška.
Obračun plače lahko nato poknjižimo s klikom na gumb "Knjiženje po STM", kot kaže slika:
![]() | ||||
|
![]() | Za izpis plačilne liste v tujemu jeziku, je potrebno uporabiti naslednji izgled plačilne liste [1.2]: uporabi izgled iz stare verzije programa. |
Za izpis plačilne liste v tujem jeziku moramo v meniju
izbrati tuji jezik v katerem želimo izpisati plačilno listo.![]() | ||||
|
Ko imamo izbran podatek o tujem jeziku potem program v meniju za tiskanje obračuna plače na koncu doda meni
, kjer si lahko izpišemo plačilno listo v tujem jeziku.![]() | ||||
|
Dopolnjen je tudi vnos postavk za obračun plač, kjer je možnost dodati opis postavke v tujem jeziku, ki se potem uporabi pri izpisu plačilne liste v tujem jeziku.
![]() | ||||
|
V kolikor želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot kaže slika spodaj:
![]() | ||||
|
Hkrati pa je treba vedeti, da če za izračun zneskov postavk obračuna plače uporabljamo postavke oz. formule je treba za izračun zneska čakanja na delo kreirati ločeno postavko v meniju
s klikom na gumb .Najbolj enostavno in pregledno to storimo tako, da najprej kreiramo postavko za izračun urne postavke, ki se izračuna iz povprečja urnih postavk rednega dela zadnjih treh mesecev - izračunana je torej iz osnovnega bruta brez dodatkov, nadur, itd.:
![]() | ||||
|
Formula na zgornji sliki je pripravljena tako, da lahko uporabnik urno postavko izračuna sam in tudi ročno vnese, če pa je ne vnese in pusti polje prazno pa se bo postavka preračunala po formuli.
Primer formule za izračun urne postavke iz povprečja zadnjih treh mesecev:
[#Param#>0:#Param#]((#ex1def000#+#ex2def000#+#ex3def000#)/3)
Nato je treba kreirati tudi postavko za sam izračun bruto izplačila ur vpisanih v polje za Čakanje na delo.
Ponavadi je tako, da se čakanje na delo plača nekoliko manj od rednega dela tako, da npr. za obračun v višini 80% povprečne urne postavke zadnjih treh mesecev rednega dela vnesemo postavko, kot prikazano na sliki:
![]() | ||||
|
V kolikor pa bomo kljub temu izplačali 100% znesek nadomestila pa kreiramo postavko na način:
![]() | ||||
|
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
![]() | ||||
|
Sedaj se lahko vrnemo na obračun plače v katerem vnesemu ure v ustrezno polje in kliknemo na gumb
ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.![]() | ||||
|
![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
Za avtomatski izračun razlike do minimalne plače, ki se je s 1.1.2021 dvignila na 1024,24 eur smo pripravili postavko (z oznako RDMP), ki si jo lahko dodamo v kolikor želimo to posebej izračunati in izplačati tudi v času interventnih zakonov.
V ta namen si v meniju
dodamo postavko, kot prikazano na spodnji sliki:![]() | ||||
|
![]() | Pri izbiri vrste izplačila NE SME biti postavka nastavljena, kot "bruto redno delo", najbolje, da uporabimo kar vrsto "bruto dodatek na plačo":
|
![]() | V kolikor je zaposleni bil npr. pol meseca na bolniški potem se računa razlika do minimalne plače samo za polovico ur. V tem primeru morajo biti zneski postavk za bruto redno delo, bruto praznik, bruto dopust in bruto čakanje na delo večji od polovice bruto plače V kolikor niso se doda razlika do minimalne plače! Bruto, ki ga zaposleni dobi za delo se izračuna iz postavka za: redno delo, praznik, dopust in čakanje na delo (če ni subvencija). Če je minimalna plača nižja od seštevka zgoraj navedenih, potem je to razlika do minimalne plače. V izračun same razlike pa se ne upoštevajo: bolniške do 30 dni, bolniške nad 30 dni, porodniška, čakanje na delo (zaradi subvencije) in neplačana odostnost. Vsi bruto dodatki so obračunani na to razliko (in se ne upoštevajo v izračunu za razliko). |
Postavko lahko tudi prenesemo na spodnji povezavi in jo uvozimo [1.5] v obstoječ šifrant postavk.
![]() | Placilna_lista_RazlikaDoMinPlace.xml Velikost: 0,62 kB |
Ko smo postavko dodali v šifrant, lahko gremo na obračun plače ter kliknemo na gumb
ter potrdimo vnos.V kolikor so pogoji za izračun te razlike izpolnjeni, se bo znesek tega dodatka obračunal in tudi ločeno prikazal na plačilni listi:
![]() | ||||
|
V primeru, ko uporabljamo našo oz. zgoraj omenjeno postavko za avtomatski izračun razlike do minimalne plače, se nam razlika ustrezno poroča v REK obrazcu, na podlagi česar podjetje uveljavlja delno povračilo razlike do min plače v obliki mesečne subvencije.
V ta namen imamo na zaključenem obračunu plače, kjer je bila ta postavka obračunana, možnost izvoza CSV datoteke za uvoz v eDavke:
![]() | ||||
|
Datoteko si začasno shranimo lokalno na računalnik in jo lahko nato uvozimo na eDavkih preko opcije, kot kaže slika:
![]() | ||||
|
![]() | V podatek o bruto plači v datoteki CSV (stolpec D) se izvozijo podatki iz postavk za:
V podatek o urah rednega dela v datoteki CSV (stolpec G) pa:
|
V primeru, ko bi imeli v postavkah obračuna postavko za izračun razlike do minimalne plače, ki bi bila bodisi ročen vnos ali pa naša prednastavljena z upoštevaniimi bilniškami [1.10], lahko vseeno izvozimo datoteko za uveljavljanje povračila.
![]() | Oznaka naše prednastavljene razlike na minimalno plačo, ki jo običajno uporabljamo v obračunih plač, bi lahko bila karkoli in ne 9992. Primer 1: oznaka je 052 #BrutoRazlikaDoMinPlace#*0 + #052# Primer 2: oznaka je 958 #BrutoRazlikaDoMinPlace#*0 + #958# |
Imamo situacijo, ko se zaposlenemu na določeni datum, ki ni ravno konec meseca spremeni vrsta zaposlitve iz določeni v nedoločeni delovni čas.V temu primeru sledimo naslednjim korakom za urejanje zaposlitve:
1. Prekinemo obstoječo zapostev za določen delovni čas z datumom, ko se ta prekine oz. eden dan pred začetkom nedoločenega. V meniju
v sekiciji "Zaposlitve" spreminjamo obstoječo:![]() | ||||
|
2. Trenutno zaposlitev za določeni delovni čas kopiramo z namenom, da ustvarimo novo za nedoločeni delovni čas. Kopiramo z razlogom, da se nam prenaša še delovna doba, v primeru, da med staro in novo zaposlitvijo ni dneva prekinitve.
![]() | ||||
|
3. Vnesemo začetek nove zaposlitve, katera se začne naslednji dan, ko se preneha potekla (za določeni delovni čas) in izberemo pravilno vrsto zaposlitve.
![]() | ||||
|
4. Naredimo nov obračun plače, kjer bomo dodali del zaposlitve še za določeni delovni čas. Pri dodajanju zaposlenega na obračun izberemo le zaposlitev za prvi del meseca:
![]() | ||||
|
Program nas opozori, da je to zaposlitev le do določenega datuma in temu primerno preračuna ure zavarovalne osnove:
![]() | ||||
|
5. In pa nov obračun plače po isti vrsti dohodka še za drug del zaposlitve, kjer bo zapolsitev za preostanek meseca. Ločimo ju v različna obračuna z razlogom za pravilno poročanje v M4 o vrsti zaposlitve.
![]() | ||||
|
Tako imamo lahko znotraj enega meseca dva obračuna plače za enega zaposlenega, katera zaporedoma zapremo in ločeno oddamo na eDavke in Ajpes.
![]() | ||||
|
V podjetju imamo lahko zaposlenega invalida do ali nad kvoto, ki pa je lahko tudi pol zaposleni in pol invalid do ali nad kvoto. Spodnja navodila opisujejo za vsako vrsto invalidnosti navodilo kako urediti podatke zaposlenega in kakšen naj bo obračun plače za pravilen izpis obrazcev iz plač.
V podjetju imamo zaposlenega invalida ali invalida nad kvoto. V primeru invalida, kateri je zavarovan za polni delovni čas (40ur), za polovico od tega pa prejme nadomestilo s strani ZPIZ (Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je potrebno urediti nastavitve v spletni aplikaciji e-racuni.com.
Sprva in potrebna za obe vrsti invalidnosti (invalid do kvote ali invalid nad kvoto), je urejanje nove formule za vnos ur invalidnosti v breme PIZ. Novo postavko/formulo dodamo v meniju
![]() | ||||
|
Formulo z oznako vrstice PIZ pa lahko kar prevzamete na naslednji povezavi in jo uvozite med postavke za obračun plače (brez ročnega dodajanja postavke):
![]() | InvalidVnosUrPIZ.xml Velikost: 0,64 kB |
1. SITUACIJA: ZAPOSLENI JE INVALID DO KVOTE
Zaposleni je invalid do kvote in je zavarovan za polni delovni čas. Potrebno je urediti podatke o zaposlenemu v meniju
na naslednji način:Vnesemo podatke o zaposlitvi, kot bi jih zaposleni imel, če bi delal za 40-urni delavnik (celotna bruto plača in 40 ur zavarovalne osnove).
![]() | ||||
|
Odpremo zavihek "Invalidnost/socialni status" in izberemo vrsto invalidnosti.
![]() | ||||
|
Odpremo obračun plače, dodamo zaposlenega invalida, kateremu uredimo obračun plače na način, da je polovico ur obračunanih (redno delo, dopust, praznik...), polovico pa vnesemo v "Porodniški dopust" (1). Nato te iste ure iz porodniškega dopusta vnesemo v oznako vrstice PIZ(2).
![]() | ||||
|
Primer plačilne liste za obračun plače zaposlenega, ki je invalid do kvote:
![]() | ||||
|
Primer izpisa REK-O obrazca (prispevki):
![]() | ||||
|
2. SITUACIJA: ZAPOSLENI JE INVALID NAD KVOTO
Zaposleni je invalid nad kvoto in je zavarovan za polni delovni čas. Potrebno je urediti podatke o zaposlenemu v meniju
na naslednji način:Vnesemo podatke o zaposlitvi, kot bi jih zaposleni imel, če bi delal za 40-urni delavnik (celotna bruto plača in 40 ur zavarovalne osnove).
![]() | ||||
|
Odpremo zavihek "Invalidnost/socialni status" in izberemo vrsto invalidnosti.
![]() | ||||
|
Odpremo obračun plače, dodamo zaposlenega invalida nad kvoto, kateremu uredimo obračun plače na način, da je polovico ur obračunanih (redno delo, dopust, praznik...), polovico pa vnesemo v "Porodniški dopust" (1). Nato te iste ure iz porodniškega dopusta vnesemo v oznako vrstice PIZ(2).
![]() | ||||
|
Primer plačilne liste za obračun plače zaposlenega, ki je invalid nad kvoto:
![]() | ||||
|
Primer izpisa REK-O obrazca (prispevki):
![]() | ||||
|
V podjetju imamo zaposlenega "pol zaposlen pol invalid" ali "pol zaposlen pol invalid nad kvoto". V primeru invalida, kateri je zavarovan za polni delovni čas (40ur), za polovico od tega pa delodajalec nadomestilo s strani ZPIZ (Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je potrebno urediti nastavitve v spletni aplikaciji e-racuni.com.
1. SITUACIJA: POL ZAPOSLEN POL INVALID
Zaposleni je pol zaposlen pol invalid do kvote in je zavarovan za polni delovni čas. Potrebno je urediti podatke o zaposlenemu v meniju
na naslednji način:Vnesemo podatke o zaposlitvi, kot bi jih zaposleni imel, če bi delal za 40-urni delavnik (celotna bruto plača in 40 ur zavarovalne osnove).
![]() | ||||
|
Odpremo zavihek "Invalidnost/socialni status" in izberemo vrsto invalidnosti.
![]() | ||||
|
Odpremo obračun plače, dodamo zaposlenega pol zaposlenega pol invalida, kateremu uredimo obračun plače na način, da obračunamo ure invalidnine kot obračun rednega dela.
Primer plačilne liste za obračun plače zaposlenega, ki je pol zaposlen pol invalid:
![]() | ||||
|
Primer izpisa REK-O obrazca (prispevki):
![]() | ||||
|
2. SITUACIJA: POL ZAPOSLEN POL INVALID NAD KVOTO
Zaposleni je pol zaposlen pol invalid nad kvoto in je zavarovan za polni delovni čas. Potrebno je urediti podatke o zaposlenemu v meniju
na naslednji način:Vnesemo podatke o zaposlitvi, kot bi jih zaposleni imel, če bi delal za 40-urni delavnik (celotna bruto plača in 40 ur zavarovalne osnove).
![]() | ||||
|
Odpremo zavihek "Invalidnost/socialni status" in izberemo vrsto invalidnosti.
![]() | ||||
|
Odpremo obračun plače, dodamo zaposlenega pol zaposlenega pol invalida nad kvoto, kateremu uredimo obračun plače na način, da obračunamo ure invalidnine kot obračun rednega dela.
Primer plačilne liste za obračun plače zaposlenega, ki je pol zaposlen pol invalid nad kvoto:
![]() | ||||
|
Primer izpisa REK-O obrazca (prispevki):
![]() | ||||
|
Ukaz o razglasitvi Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) določa posebne primere obračuna plače. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) za delodajalce določa tudi ukrepe v zvezi z delom in plačevanjem prispevkov za socialno varnost. Za izvedbo teh ukrepov so predvidene tudi spremembe pri predlaganju REK obrazcev kar posledično pomeni tudi spremembe v programu.
Na spodnjih straneh so bolj podrobno opisani postopki vnosa posameznih postavk obračuna plače ter način izračuna zneskov:
![]() | V kolikor vas zanimajo nastavitve postavk po Zakonu o začasnih in interventnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZZUOOP in ZIUOOPE) lahko to preberete v poglavju Nastavitve obračuna plače v skladu z Zakonom o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP in ZIUOOPE) [1.21.7] |
![]() | Ker se lahko zgodi, da imamo za enega zaposlenega v istem mesecu tako več izplačil, to pomeni 4 ločene obračune plače za različne vrste dohodkov (1001, 1002 in 1004) smo v meniju omogočili izpis skupne plačilne liste v obliki poročila Izpis plačilnih list za več mesecev, če pri zagonu tega poročila označimo dodatno možnost "združi obračune istega zaposlenega znotraj posameznega paketa". |
![]() | Združene plačilne liste lahko tudi pošljemo po mailu zaposlenim neposredno iz obračuna plače in jo ustrezno zaščitimo z geslom, po vzoru na pošiljanje plačilnih list za redni obračun plače |
V nadaljevanju poglavja in podpoglavjih najdemo tudi več datotek s postavkami za izračun zneskov posebej v ta namen. Spodaj sta tako na voljo datoteki za uvoz vseh postavk za izračun zneskov v povezavi z interventnim zakonom za uporabnike, ki za obračun plač že uporabljajo svoje nastavitve postavk in za uporabnike, ki za obračun plače do sedaj še niso uporabljali nastavitev v obliki postavk. V posameznih podpoglavjih pa najdemo tudi datoteke za uvoz posameznih postavk za točno določeno vrsto izplačila.
![]() | Uvozijo se SAMO dodatne postavke za interventni zakon (čakanje zaradi epidemije, čakanje zaradi višje sile in krizni dodatek):
|
![]() | Uvozijo se kompletne postavke za obračun plače z dodatnimi za interventni zakon, se pravi (postavke za redno delo, dopust, praznik, boleznine in še dodatno za čakanje, krizni dodatek):
|
![]() | Ker se lahko zgodi, da moramo v istem mesecu na enem obračunu vrste dohodka 1004 obračunati nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije in nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile, moramo število ur čakanja na delo porazdeliti med obe postavki, ki smo ju pripravili v ta namen kar smo opisali na strani Obračun obeh vrst nadomestila za čakanje na delo v istem obračunu [1.21.5] |
Nekatera podjetja v času epidemije poslujejo naprej. Zasebni delodajalci so v tem primeru oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) od izplačane plače za marec (sorazmerno od 13.3.2020), april in maj 2020.
![]() | Delodajalec o izplačanih plačah, za katere velja ukrep, predloži ločen obračun, v katerem prispevke za PIZ (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (ostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračuna in plača). Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja naddoločeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu pa jih poroča v stolpcu »Za plačilo«. Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec z navedbo nove vrste dohodka 1002. |
V tem primeru torej gre za povsem običajen obračun plače, le da za ta čas obračunamo plačo pod vrsto dohodka 1002. V ta namen torej veljajo enaka navodila za obračun, kot za redni obračun plače, ki so na voljo v poglavju Nastavitve za plačilno listo in za izračun osnov za bruto plačo z dodatki [1.3]
![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo tukaj [1.4] |
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo zaradi epidemije. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B01 in M01.
Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.
![]() | Upravičeni delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo višje od povprečne plače, je treba za razliko (znesek nad povprečno plačo) oddati REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer se prispevki za socialno varnost od te razlike obračunajo in plačajo. |
V ta namen kreiramo novi obračun plače, kjer izberemo vrsto dohodka 1004:
![]() | ||||
|
Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo zaradi epidemije prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju
s klikom na gumb .Čakanje na delo zaradi epidemije se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur, hkrati pa ne sme biti nižja od nimimalne plače ter ne višja od povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:
![]() | ||||
|
Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:
#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #UreCakanjeNaDelo#
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
![]() | ||||
|
![]() | V kolikor imamo v enem obračunu primer obračuna čakanja na delo zaradi epidemije in zaradi višje sile, lahko to postavko prilagodimo tako, kot je opisano na strani Obračun obeh vrst nadomestila za čakanje na delo v istem obračunu [1.21.5] |
![]() | PLosnovnaInterventniVse.xml Velikost: 6,09 kB |
![]() | PLsamoCakanjeNaDeloEpidemija.xml Velikost: 0,78 kB |
Ko smo postavke dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb
ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo zaradi višje sile. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B01 in M02.
Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.
![]() | Upravičeni delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo višje od povprečne plače, je treba za razliko (znesek nad povprečno plačo) oddati REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer se prispevki za socialno varnost od te razlike obračunajo in plačajo. |
V ta namen kreiramo novi obračun plače, kjer izberemo vrsto dohodka 1004:
Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo zaradi višje sile prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot kaže slika spodaj:
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju
s klikom na gumb .Čakanje na delo zaradi višje sile se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur, hkrati pa ne sme biti nižja od nimimalne plače ter ne višja od povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:
![]() | ||||
|
Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:
#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #UreCakanjeNaDelo#
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
![]() | ||||
|
![]() | V kolikor imamo v enem obračunu primer obračuna čakanja na delo zaradi epidemije in zaradi višje sile, lahko to postavko prilagodimo tako, kot je opisano na strani Obračun obeh vrst nadomestila za čakanje na delo v istem obračunu [1.21.5] |
![]() | PLosnovnaInterventniVse.xml Velikost: 6,09 kB |
![]() | PLsamoCakanjeNaDeloVisjaSila.xml Velikost: 0,79 kB |
Ko smo postavke dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb
ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
Uvaja se tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19. Do zneska v višini 200 evrov bodo lahko upravičeni zaposleni v zasebnem sektorju, katerih zadnja izplačana bruto plača ni višja od trikratnika slovenske bruto minimalne plače in so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije.
![]() | Mesečni krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov ter se o izplačilu poroča na REK-1 obrazcu, šifra vrste dohodka 1190. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052 |
Postavko za izračun kriznega dodatka kreiramo v meniju
, kot kaže slika spodaj:![]() | ||||
|
Primer formule za izračun kriznega dodatka:
[#ex1bruto#<(3*#MinPlaca#):#Param#]0
Ko smo dodali postavko pa torej naredimo novi obračun plače, kjer izberemo vrsto dohodka 1190:
![]() | ||||
|
Na obračunu bo tako na voljo polje za vnos kriznega dodatka, ki je do višine 200 eur neobdavčen. Program bo vneseni znesek dodatka obračunal le, če zadnja izplačana bruto plača zaposlenega ni presegala trikratnika minimalne plače.
![]() | ||||
|
![]() | PLosnovnaInterventniVse.xml Velikost: 6,09 kB |
![]() | PLsamoKrizniDodatek.xml Velikost: 0,67 kB |
Ko smo postavke dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo znesek kriznega dodatka v ustrezno polje in kliknemo na gumb
ter potrdimo vnos.![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
Kako se vnese postavka za čakanje na delo v času epidemije in zaradi višje sile smo opisali v ločenih poglavjih na strani Vnos postavke za čakanje na delo v času epidemije [1.21.2] in Vnos postavke za čakanje na delo zaradi višje sile [1.21.3]
Ker pa se lahko zgodi, da je potrebno v istem obračunu obračunati obe vrsti nadomestila, je treba postavke za obračun nadomestila za čakanje na delo nekoliko prilagoditi. Skupni fond ur za čakanje na delo je treba vnesti še vedno v ustrezno polje, kot je prikazano na sliki:
Ta fond ur pa moramo v tem primeru ustezno porazdeliti med obe postavki za obračuna nadomestila saj se nadomestilo za čakanje na delo v času epidemije poroča na iREK obrazcu pod oznako M01, nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile po pod oznako M02.
To bomo lahko naredili tako, da bomo formulo za izračun zneska v obeh postavkah za čakanje na delo spremenili na način, da bo program ponudil možnost vnosa ur v posamezno postavko. V formuli bomo tako spremenljivko #UreCakanjeNaDelo# zamenjali s spremenljivko #Param#, kot kaže slika spodaj:
![]() | ||||
|
Na zgornji sliki je prikazan vnos prilagojene postavke za čakanje na delo v času epidemije, popolnoma enako pa moramo spremeniti tudi postavko za čakanje na delo zaradi višje sile.
Po potrditvi sprememb nam bo program v samem obračunu ponudil možnost vnosa ur v posamezno postavko:
![]() | ||||
|
![]() | Seštevek ur v obeh postavkah za čakanje na delo (na zgornji sliki sta to postavki z oznako CAK1 in CAK2) mora ustrezati številu ur čakanja na delo, ki smo ga vnesli na vrhu obračuna v polje za vnos ur Čakanje na delo |
![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
V programu lahko obračunamo plačo po interventnem zakonu tudi za vse vrste dohodka na enem obračunu. V ta namen je v programu pri kreiranju obračuna plače na voljo nova vrsta dohodka z oznako 9999.
Pogoj za pravilen obračun po tej vrsti dohodka je seveda, da smo poleg ostalih postavk, ki jih uporabljamo za obračun plače, vnesli tudi postavke namenjene obračunu plače po interventnem zakonu [1.21]. Če smo vse te postavke že dodali pa jih moramo tudi v skladu z navodili ustrezno posodobiti [1.21.6.1], da jih bomo lahko dejansko obračunali ločeno za čas pred oz. v času epidemije.
Ko smo naše postavke obračuna plače prilagodili za potrebe enotnega oz. skupnega obračuna, lahko kreiramo novi obračun za obračun plače in izberemo ustrezno vrsto dohodka, kot kaže slika:
![]() | ||||
|
Program nam pripravi popolnoma enak obračun, kot za ostale vrste dohodka tako, da najprej vnesemo skupno število ur v ustrezna polja:
![]() | ||||
|
Ker smo postavke predhodno pravilno uredili pa nam je v delu kjer so na voljo izračuni po postavkah program sam dodal dodatne postavke za obračun ustreznih vrst dohodkov 1002, 1004 in 1190, v skladu za interventnim zakonom:
![]() | ||||
|
Kot vidimo na zgornji sliki je program dejansko podvojil naše postavke obračuna in jim v oznaki samo dodal pripono z oznako vrste dohodka v katerem bo postavka obračunana.
Posledično nam bo program ponudil ločen vnos ur (v našem primeru rednega dela) za vrsto dohodka 1001 in ločen vnos ur rednega dela za delo v času epidemije, ki ga moramo obračunati pod vrsto dohodka 1002:
![]() | ||||
|
![]() | Kot vidimo na zgornji sliki lahko te dodatne postavke seveda tudi sami preimenujemo, da bo tudi na plačilni listi lepo prikazano kako so posamezne postavke obračunane. |
Ker smo lahko vnesli ločene ure rednega dela za vrsto dohodka 1001 in za 1002, nam bo program to prikazal tudi ločeno na plačilni listi in za vsako postavko tudi ločeno obračunal dodatek na delovno dobo:
![]() | ||||
|
V kolikor smo obračun dokončali in ga tudi zaključili, nam bo program ponudil ločen izpis vseh REK in iREK obrazcev, za katere smo dejansko naredili obračun:
![]() | ||||
|
Hkrati pa nam tudi ponudi možnost oddaje posameznih REK obrazcev neposredno iz obračuna vrste dohodka 9999:
![]() | ||||
|
V nadaljevanju je prikazan primer nastavitev plačilne liste za redni obračun plače, ki jih bomo za potrebe obračuna vrste dohodka 9999 ustrezno preoblikovali.
Primer vnosa ur rednega dela za navadni oz. redni obračun plače:
![]() | ||||
|
Primer nastavitev postavk plačilne liste, ki jih uporabljamo za tak obračun plače:
![]() | ||||
|
Iz zgornje slike je npr. razvidno, da za obračun rednega dela uporabljamo postavko z oznako #001# v kateri pa uporabljamo formulo:
#UreRednoDelo# * #000#
Opis spremenljivk v zgornji formuli:
Program nam bo na osnovi teh vpisanih ur in naše zgoraj opisane formule izračunal znesek rednega dela, kot prikazano na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
Ker pa želimo v našem obračunu za vrsto dohodka 9999 izračunati ločeno redno delo v času pred epidemijo in ločeno v času epidemije moramo te ure rednega dela nekako razdeliti na dve postavki za pravilen obračun prispevkov PIZ.
Da bi to bilo mogoče bomo morali našo postavko za izračun rednega dela nekoliko spremeniti in sicer tako, da bo naša formula sestavljena tako:
#Param# * #000#
Opis spremenljivk v zgornji formuli:
V zgornji formuli smo torej spremenljivko #UreRednoDelo# zamenjali s spremenljivko #Param# in s tem omogočili, da bomo lahko sami ročno vnesli ure rednega dela v samo postavko, kot kaže slika spodaj:
![]() | ||||
|
![]() | Na enak način torej spremenimo tudi postavke za izračun dopusta, bolniške ipd., se pravi vse postavke, ki jih bomo morali obračunati za čas pred epidemijo in v času epidemije. |
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 ZIUOPPE v 11. členu ureja možnost delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa in v 24. členu povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ZZUOOP v 57. členu ureja možnost nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva in v 68. členu povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.
Za izvedbo teh ukrepov so bile izvedene tudi spremembe pri predlaganju REK in iREK obrazcev kar posledično pomeni tudi določene spremembe nastavitev postavk obračuna plače v programu.
Na spodnjih straneh so bolj podrobno opisani postopki vnosa posameznih postavk obračuna plače ter način izračuna zneskov v skladu s tema dvema zakonoma:
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo, ki velja po 31.5.2020. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.
Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.
Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo po 31.5.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju
s klikom na gumb .Čakanje na delo po 31.5.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur, hkrati pa ne sme biti nižja od nimimalne plače ter ne višja od povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:
![]() | ||||
|
Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:
#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #UreCakanjeNaDelo#
Primer formule za izračun čakanja po 31.05.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo lahko tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primeru čakanja po 31.05.2020:
#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #Param#
![]() | ||||
|
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
![]() | ||||
|
![]() | PLsamoCakanjeNaDeloPo31052020.xml Velikost: 0,72 kB |
Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb
ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za skrajšan delovni čas. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za subvencijo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.
Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.
Ker želimo na plačilni listi ure subvencioniranega delovnega časa prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju
s klikom na gumb .Čakanje na delo v primeru subvencioniranega delovnega časa oz. v ta namen se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:
![]() | ||||
|
Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:
#UrnaPostavkaSubvencija# * #UreCakanjeNaDelo#
Primer formule za izračun subvencioniranega dela v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo lahko tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primer subvencioniranega dela:
#UrnaPostavkaSubvencija# * #Param#
![]() | ||||
|
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
![]() | ||||
|
![]() | PLsamoCakanjeNaDeloSubvencija001.xml Velikost: 0,68 kB |
Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb
ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za odrejeno karanteno ob prehodu meje, kjer ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 50% iz 137/6 člena ZDR-1. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene.
Delodajalec bo pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem lahko uveljavil z izjavo, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. V obdobju prejemanja povračila mora delodajalec izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
V primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska karantene bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju
s klikom na gumb .Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za karanteno prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
Odrejena karantena ob prehodu meje se obračuna in izplača največ v višini 50% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev. Postavko vnesemo, kot je prikazano na sliki:
![]() | ||||
|
Primer formule za izračun odrejene karantene v višini 50%:
#UrnaPostavkaKarantena50# * #UreCakanjeNaDelo#
Primer formule za izračun karantene v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo tudi ostale ure nadomestila za čakanje. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur karantene neposredno v postavko na obračunu:
#UrnaPostavkaKarantena50# * #Param#
![]() | ||||
|
Postavka se nam nato pojavi na dnu seznama vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače, kot kaže slika:
![]() | ||||
|
![]() | PLkarantena50_1.xml Velikost: 0,68 kB |
Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure še v ustrezno postavko KAR1 in kliknemo na gumb
ter potrdimo vnos. Bruto znesek karantene se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za odrejeno karanteno ob stiku z okuženo osebo, kjer ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 80% iz 137/6 člena ZDR-1.
Delodajalec bo pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem lahko uveljavil z izjavo, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. V obdobju prejemanja povračila mora delodajalec izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
V primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska karantene bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju
s klikom na gumb .Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za karanteno prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
Odrejena karantena ob prehodu meje se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev. Postavko vnesemo, kot je prikazano na sliki:
![]() | ||||
|
![]() | V kolikor je izračunana bruto osnova nižja od minimalne plače, se za bruto osnovo vzame znesek minimalne plače! |
Primer formule za izračun odrejene karantene v višini 80%:
#UrnaPostavkaKarantena80# * #UreCakanjeNaDelo#
Primer formule za izračun karantene v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo tudi ostale ure nadomestila za čakanje. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur karantene neposredno v postavko na obračunu:
#UrnaPostavkaKarantena80# * #Param#
![]() | ||||
|
Postavka se nam nato pojavi na dnu seznama vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače, kot kaže slika:
![]() | ||||
|
![]() | PLkarantena80_1.xml Velikost: 0,69 kB |
Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure še v ustrezno postavko KAR2 in kliknemo na gumb
ter potrdimo vnos. Bruto znesek karantene se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za odrejeno karanteno zaradi okužbe na delovnem mestu, kjer ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 100% iz 137/6 člena ZDR-1.
Delodajalec bo pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem lahko uveljavil z izjavo, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. V obdobju prejemanja povračila mora delodajalec izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
V primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska karantene bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju
s klikom na gumb .Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za karanteno prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
Odrejena karantena ob prehodu meje se obračuna in izplača v višini 100% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev. Postavko vnesemo, kot je prikazano na sliki:
![]() | ||||
|
Primer formule za izračun odrejene karantene v višini 100%:
#UrnaPostavkaKarantena# * #UreCakanjeNaDelo#
Primer formule za izračun karantene v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo tudi ostale ure nadomestila za čakanje. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur karantene neposredno v postavko na obračunu:
#UrnaPostavkaKarantena# * #Param#
![]() | ||||
|
Postavka se nam nato pojavi na dnu seznama vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače, kot kaže slika:
![]() | ||||
|
![]() | PLkarantena100_1.xml Velikost: 0,69 kB |
Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure še v ustrezno postavko KAR3 in kliknemo na gumb
ter potrdimo vnos. Bruto znesek karantene se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
V primeru izplačila nadomestila plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni), ki ga izplača delodajalec, ki pa nato lahko zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.
Po izplačilu nadomestila zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela, lahko delodajalec vloži na ZZZS zahtevek za refundacijo.
Za pravilen obračun tega nadomestila je potrebno v šifrant dodati novi postavki v meniju
po spodnjih nastavitvah:![]() | ||||
|
![]() | Za izračun nadomestila smo v spodnjem primeru uporabili urno postavko, ki jo uporabljamo tudi pri izračunu nadomestila za čakanje na delo 80%, ki je tudi omejena do višine min plače, lahko pa namesto te, urno postavko (80% povprečne urne postavke zadnjih treh plač) izračunate tudi sami v svoji postavki ter uporabite vašo za izračun nadomestila ali pa uporabite isto, ki jo uporabljate za ostale vrste boleznin. |
![]() | ||||
|
![]() | BOL3KratkotrajneBoleznine.xml Velikost: 1,21 kB |
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
![]() | ||||
|
Ko smo postavki dodali, se vrnemo na obračun plače v katerem bomo obračunali tudi to nadomestilo.
![]() | Za pravilno poročanje na REK obrazcu in pravilno izpolnjen zahtevek za refundacijo je potrebno vnesti še podatke o zadržanosti ter izbrati ustrezno oznako razloga zadržanosti |
Pri vnosu ur v obračunu bomo s klikom na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni vnesli še podatke za refundacijo:
![]() | ||||
|
Po kliku na + se nam odpre okno za vnos podatkov, ki jih vnesemo po kliku na gumb za dodajanje nove vrstice, kot kaže slika:
![]() | ||||
|
Vnesemo obdobje zadržanosti, izberemo razlog zadržanosti ter vnesemo ali izberemo leto ter znesek bruto osnove. Pri obračunu boleznine do 3 dni moramo izbrati razlog zadržanosti s šifro 13- bolezen -3 dni
![]() | ||||
|
![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
V primeru izolacije do 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90% od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.
V primeru izplačila nadomestila plače zaradi izolacije ki ga izplača delodajalec, ki pa nato lahko zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105.
Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za izolacijo do 90 dni prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Bol. nad 30 dni, kot je prikazano na primeru spodaj:
![]() | ||||
|
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska izolacije do 90 dni bo poleg ostalih postavk potrebno kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju
s klikom na gumb .V primeru izolacije do 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90% od osnove in postavki za vpis ur in obračun zneska izolacije vnesemo, kot je prikazano na spodnjih slikah:
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | IZL1Izolacija1.xml Velikost: 1,22 kB |
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
![]() | ||||
|
Ko smo postavki dodali, se vrnemo na obračun plače v katerem bomo obračunali tudi to nadomestilo.
![]() | Za pravilno poročanje na REK obrazcu je potrebno vnesti še podatke o zadržanosti ter izbrati ustrezno oznako razloga zadržanosti. |
Pri vnosu ur v obračunu bomo s klikom na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni vnesli še podatke za refundacijo:
![]() | ||||
|
Po kliku na + se nam odpre okno za vnos podatkov, ki jih vnesemo po kliku na gumb za dodajanje nove vrstice, kot kaže slika:
Vnesemo obdobje zadržanosti, izberemo razlog zadržanosti ter vnesemo ali izberemo leto ter znesek bruto osnove. Pri obračunu Izolacije do 90 dni moramo izbrati razlog zadržanosti s šifro 08- Izolacija do 90 dni- 90%
![]() | ||||
|
![]() | Program bo za to vrsto zadržanosti pripravil ločen izpis zahtevka za refundacijo, kar velja do 31.12.2020. |
![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
V primeru izolacije nad 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 100% od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.
V primeru izplačila nadomestila plače zaradi izolacije ki ga izplača delodajalec, ki pa nato lahko zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105.
Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za izolacijo nad 90 dni prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Bol. nad 30 dni, kot je prikazano na primeru spodaj:
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska izolacije nad 90 dni bo poleg ostalih postavk potrebno kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju
s klikom na gumb .V primeru izolacije nad 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 100% od osnove in postavki za vpis ur in obračun zneska izolacije vnesemo, kot je prikazano na spodnjih slikah:
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | IZL2Izolacija1.xml Velikost: 1,22 kB |
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
![]() | ||||
|
Ko smo postavki dodali, se vrnemo na obračun plače v katerem bomo obračunali tudi to nadomestilo.
![]() | Za pravilno poročanje na REK obrazcu je potrebno vnesti še podatke o zadržanosti ter izbrati ustrezno oznako razloga zadržanosti. |
Pri vnosu ur v obračunu bomo s klikom na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni vnesli še podatke za refundacijo:
Po kliku na + se nam odpre okno za vnos podatkov, ki jih vnesemo po kliku na gumb za dodajanje nove vrstice, kot kaže slika:
Vnesemo obdobje zadržanosti, izberemo razlog zadržanosti ter vnesemo ali izberemo leto ter znesek bruto osnove. Pri obračunu Izolacije nad 90 dni moramo izbrati razlog zadržanosti s šifro 08- Izolacija nad 90 dni- 100%
![]() | ||||
|
![]() | Program bo za to vrsto zadržanosti pripravil ločen izpis zahtevka za refundacijo, kar velja do 31.12.2020. |
![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
![]() | V kolikor mora urna postavka za čakanje na delo po 31.10.2020 še vedno biti omejena najmanj do višine minimalne plače lahko še naprej v ta namen uporabljamo postavko CAK3, kar je opisano v poglavju Nastavitev postavke za čakanje na delo po 31.5.2020 [1.21.7.1]. V tem primeru so spodnja navodila brezpredmetna! |
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo, ki velja po 31.10.2020 za primer, ko urna postavka za obračun nadomestila ni omejena z min plačo. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.
Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.
Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo po 31.10.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju
s klikom na gumb .Čakanje na delo po 31.10.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev pred nastopom čakanja na delo brez obračunanih nadur in ni več omejeno do nimimalne plače ali povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:
![]() | ||||
|
Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:
(#UrnaPostavkaZad3PlacPredCak# * 0,8) * #UreCakanjeNaDelo#
Primer formule za izračun čakanja po 31.10.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna moramo vpisati tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primeru čakanja po 31.10.2020:
(#UrnaPostavkaZad3PlacPredCak#*0,8) * #Param#
![]() | ||||
|
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
![]() | ||||
|
![]() | PLsamoCakanjeNaDeloPo31102020_1.xml Velikost: 0,72 kB |
Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb
ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo v primeru višje sile, ki velja po 31.10.2020. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.
Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.
Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju
s klikom na gumb .Čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:
![]() | ||||
|
Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:
(#UrnaPostavkaKarantena#*0,8) * #UreCakanjeNaDelo#
Primer formule za izračun čakanja zaradi višje sile po 31.10.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna moramo vpisati tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur nadomestila zaradi višje sile v postavko na obračunu:
(#UrnaPostavkaKarantena#*0,8) * #Param#
![]() | ||||
|
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
![]() | ||||
|
![]() | PLsamoCakanjeNaDeloVisjaSilaPo31102020_2.xml Velikost: 0,71 kB |
Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb
ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo v primeru višje sile, ki velja po 01.12.2020. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.
Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.
Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju
s klikom na gumb .Čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti, brez obračunanih nadur, hkrati pa ne sme biti nižja od nimimalne plače ter ne višja od povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:
![]() | ||||
|
Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:
#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #UreCakanjeNaDelo#
Primer formule za izračun čakanja po 01.12.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo lahko tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primeru čakanja po 01.12.2020:
#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #Param#
![]() | ||||
|
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
![]() | ||||
|
![]() | PLsamoCakanjeNaDeloVisjaSilaPo01122020_2.xml Velikost: 0,71 kB |
Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb
ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
Na tej strani je opisan postopek obračuna kriznega dodatka, ki velja pri izplačilu plače za mesec december 2020. Krizni dodatek določa Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) v 85. členu. in lahko najdemo podrobnosti na naslednji povezavi [https://www.uradni-list.si/_pdf/2020/Ur/u2020203.pdf].
Na podlagi 85. člena ZIUPOPDVE morajo zasebni delodajalci ob izplačilu decembrske plače delavcem, ki opravljajo delo v decembru izplačati krizni dodatek v višini 200,00 eur oz. sorazmerni del, če delo ni opravljal cel mesec ali če je zaposlen za krajši delovni čas. Krizni dodatek pripada delavcem katerih zadnja izplačana plača ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 eur (2x 940,58).
Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 eur se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine.
![]() | Mesečni krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov ter se o izplačilu poroča na REK-1 obrazcu, šifra vrste dohodka 1190. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052 |
Postavko za izračun kriznega dodatka kreiramo v meniju
, kot kaže slika spodaj:![]() | ||||
|
Primer formule za izračun kriznega dodatka:
[#ex1bruto#<(2*(#ex1MinPlaca#/(#ex1FondUr#*(#ZapFondUrNaTeden#40)))*#ex1ureZavarovalnaOsnova#):#Param#]0
Ko smo dodali postavko pa torej naredimo novi obračun plače, kjer izberemo vrsto dohodka 1190:
![]() | ||||
|
Na obračunu bo tako na voljo polje za vnos kriznega dodatka, ki je do višine 200 eur neobdavčen. Program bo vneseni znesek dodatka obračunal le, če zadnja izplačana bruto plača zaposlenega ni presegala dvakratnika minimalne plače.
![]() | ||||
|
![]() | PLsamoKrizniDodatekDecember2020_NEW.xml Velikost: 0,74 kB |
Ko smo postavke dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo znesek kriznega dodatka v ustrezno polje in kliknemo na gumb
ter potrdimo vnos.![]() | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4] |
Koraki za izdelavo obračuna plač so opisani v naslednjih 8 točkah:
Posamezni koraki obračuna plač so opisani v nadaljevanju.
Pripravo obračuna plač pričnemo tako, da najprej ustvarimo novi obračun plač t.j. paket znotraj katerega bomo obračunali plače za več zaposlenih. To naredimo tako, da kliknemo na gumb
v meniju .![]() | ||||
|
Po pritisku na gumb
se nam prikaže naslednja vnosna maska:![]() | ||||
|
Na tej strani vnesemo osnovne podatke o obračunu plač, ki se bodo kasneje izpisali na obrazcih obračuna plač (REK-1, iREK, 1-ZAP/M). Vnosna polja se že prikažejo s privzetimi podatki za tipični obračun plač. Pomen posameznih vnosnih polj je naslednji:
Obračun za mesec | Izberemo mesec za obračun plač. Glede na našo izbiro bo program pri izračunu plač za posamezne zaposlene upošteval dohodninsko lestvico za izbrani mesec glede na veljavno dohodninsko zakonodajo in druge predpise. Pri izdelavi obračuna plač je to edini podatek, ki ga je potrebno vnesti. Vsi ostali podatke (lestvice, stopnje davkov in prispevkov, ...) so že vnešeni v program s strani ponudnika rešitve. |
Vrsta dohodka | Ta podatek se izpiše na obrazcu REK-1. |
Datum obračuna | Vpišemo datum obračuna. Ta podatek se izpiše na predpisanih obrazcih obračuna plač. |
Datum izplačila | Vpišemo datum izplačila. Ta podatek se izpiše na predpisanih obrazcih obračuna plač in je merodajen za dohodninsko lestvico in stopnje za izračun prispevkov ter davka na plače.ž |
Izplačevalec | Podjetje v kateremu se nahajamo. |
Pooblaščenec, firma, naslov, davčna | Podatke o pooblaščencu vnesemo v primeru, ko izplačevalec pooblasti drugo osebo za obračunavanje plač. |
Št. računa za izplačilo | Št. našega TRR iz akterega bomo izvedli izplačilo. |
Kolektivna pogodba | Izberemo kolektivno pogodbo, ki velja za naše podjetje. Podatek se uporabi za obrazec 1-Z. |
Odgovorna oseba | Ime in priimek osebe odgovorne za sestavo obrazca 1-Z. |
Telefonska številka | Tel. št. odgovorne osebe pri oddaji obrazca 1-Z na AJPES. |
Opombe/Opis obračuna | Vpišemo poljubno besedilo, ki opisuje obračun plač. Podatek se vodi za naše interne potrebe. |
Izhodiščna plača | Vpišemo izhodiščno plačo za izračun bruto plač za zaposlene, ki imajo plačo določeno s količnikom od izhodiščne plače. Vnos ni obvezen. |
Nadomestilo za prevoz na delo z lastnim vozilom (na km) | Vnesemo znesek nadomestila. |
Nadomestilo za prevoz na delo z lastnim vozilom(dodatni znesek v primeru spremembe uredbe) | Vnesemo znesek nadomestila. |
Izberite oz. vnesite znesek dnevnega nadomestila za obračun malice zaposlenim | Izberemo v kakšni višini se obračunava nadomestilo za malico. Izberemo lahko bodisi minimalnim zneskom bodisi maksimalni dovoljeni neobdavčeni znesek povračila za izbrani mesec. Tretja možnost pa je, da sami vpišemo znesek dnevnega povračila za malico med delom (za 8-urni delovnik). |
Zaokroževanje obračuna plač | Določimo kako naj program zokrožuje zneske pri izračunu bruto plač in davkov ter prispevkov. |
Ko vnesemo podatke, jih potrdimo s klikom na
. Po potrditvi vnosa se nam odpre stran s prikazom obračuna ter seznamom zaposlenih vključenih v obračun.Če želimo spremenite podatke za glavo obračuna, lahko to naredimo kadarkoli s klikom na gumb v orodni vrstici.
Ko smo vnesli podatke za glavo obračuna plač nadaljujemo z izbiro zaposlenih za katere bomo izdelali obračun plač:
![]() | ||||
|
Če še nismo izbrali nobenega zaposlenega imamo na začetku dve možnosti:
V kolikor na obračunu plače kliknemo na gumb
bomo lahko iz šifranta zaposlenih izbrali osebo, ki jo želimo dodati v obračun.Odpre se nam seznam zaposlenih:
![]() | ||||
|
Po kliku na naziv osebe se bo ta prenesla v obračun plače.
![]() | V kolikor zaposlene vodimo na ločenih stroškovnih mestih pa imamo možnost dodati vse zaposlene na istem stroškovnem mestu hkrati v obračun plače. To storimo tako, da v seznamu zaposlenih le te najprej poiščemo po stroškovnem mestu, kot kaže spodnja slika:
Ko smo si prikazali vse zaposlene na istem stroškovnem mestu kliknemo na gumb ter jih prenesemo v obračun plače. |
Ko dodamo v obračun vsaj enega zaposlenega se nam prikaže obračun s seznamom dodanih zaposlenih:
![]() | ||||
|
![]() | Na zgornji sliki vidimo, da nas program opozarja v primeru, ko v šifrantu zaposlenih nimamo podatka o davčni številki ali transakcijskem računu zaposlenega. S klikom na zaposlenega pri vnosu podatkov za bruto plačo lahko vpišemo manjkajoče podatke. |
Ko smo dodali zaposlene v obračun preidemo na vnos ur in drugih podatkov za obračun
Ko v seznamu zaposlenih kliknemo na določeno osebo se nam odpre vnosna maska, kjer lahko vnesemo podatke za zaposlenga:
![]() | ||||
|
V glavi vnosne maske se nam izpišejo osnovni podatki o zaposlenem. S puščicami so nakazane funkcije nekaterih gumbov. Uporabimo pa lahko še naslednje možnosti:
Pod glavo s podatki o zaposlenem se nahajajo vnosna polja, ki so razdeljena v naslednje kategorije:
S preklapljanjem med zavihki, lahko vnesemo vse podatke, ki so potrebni za izračun plače zaposlenega. Zavihek trenutne maske v katero bomo vnašali podatke, je obarvan v modro barvo, kot je to lepo vidno na zgornji sliki.
Po vnosu podatkov v posamezno kategorijo, je potrebno spremembe potrditi s klikom na gumb
![]() | ||||
|
Pri vnosu ur vnašamo le-te v ustrezna vnosna polja, ki so sledeča:
Skupaj za zav. osnovo | Vnesemo skupno število ur za katero se obračunajo prispevki. Npr. če zaposleni prične delati sredi obračunskega meseca, potem vnesemo samo število ur od sredine meseca naprej. Program v tem vnosnem polju avtomatsko ponudi število ur, ki ga izračuna glede na skupni fond ur v obračunskem mesecu ter tedenski delovnik, ki ga vnesemo pri zaposlenemu. Podatek pa lahko nato spremenimo. Vsota vseh ostalih ur mora biti vsaj enaka zavarovalni osnovi. |
... | Ostala vnosna polja se uporabijo za prikaz količine delovnih ur po posameznih osnovah izračuna bruto plače. |
Če v programu ne določimo vrst bruto osnov in dodatkov za obračun plače nam program ponudi privzeto osnovno vnosno masko za vnos osnovne bruto plače ter vnos dveh vrst dodatkov:
![]() | ||||
|
![]() | Večina kolektivnih pogodb predpisuje, da se na plačilni listi podrobno specificirajo razni dodatki in osnove. Za pravilen izpis plačilne liste in obračun plače je potrebno vnesti formule za izračun posameznih postavk na plačilni listi [1.3]. |
![]() | ||||
|
![]() | Prikazana ekranska maska je samo primer. Konkreten izgled je odvisen od vaših nastavitev in formul za izračun posameznih postavk na plačilni listi [1.3]. |
Velikokrat moramo v določenem mesecu obračunati določen zakonsko predpisan dodatek oz. odvesti članarino za določen prispevek za vsakega zaposlenega delavca.
Takšno situacijo lahko rešimo na več načinov. Najlažje pa takšne zadeve rešimo tako, da v plačilni listi definiramo ustrezno postavko za dodatek ter uporabimo parametra Param oz. BoolParam.
Na obračunu plač v meniju z dodatnimi možnostmi izberemo sledečo opcijo:
![]() | ||||
|
Nato vpišemo željeno privzeto vrednost za željene parametre, jih označimo in nato se bo željeni dodatek/prispevek dodal na obračun pri vsakem zaposlenem ter ustrezno obračunal v mesecu za katerega delate obračun.
![]() | ||||
|
Program omogoča, da bruto plačo določimo tudi preko vnosa neto zneska plače. Postopek izračuna bruto zneska plače za željeni neto znesek izplačila je opisan v naslednjih korakih:
Pri vnosu bruto zneska plače kliknemo na gumb
, kot je prikazano na sledeči sliki:![]() | ||||
|
Prikaže se nam vnosna maska, kjer vnesemo željeni neto znesek plače ter izberemo parameter s spreminjanjem katerega se bo izračunal novi znesek bruto plače. Pri izbiri vrstice iz plačilne liste lahko izbiramo samo med tistimi vrsticami plačilne liste v katerih se v formuli uporablja posebna spremenljivka Param .
![]() | ||||
|
Ko vpišemo znesek neto plače in izberemo parameter kliknemo na gumb
.Ko se izvede numerični izračun bruto plače se nam prikaže rezultat izračuna. V primeru vidimo, da je program s spreminjanjem odstotka za dodatek na delovno uspešnost izračunal novi bruto znesek plače pri katerem neto znesek izplačila brez nadomestil in odtegljajev znaša natanko toliko, kot smo želeli.
![]() | ||||
|
![]() | Pri numeričnem izračunu bruto zneska plače lahko program upošteva samo tiste vrstice na plačilni listi pri katerih se v formulah uporablja parameter - spremenljivka Param . Bruto plača se tako izračuna z numeričnim spreminjanjem vrednosti spremenljivke Param za izbrano vrstico plačilne liste. |
![]() | ||||
|
Zneske bonitet vnesemo v ustrezna vnosna polja, kot je predpisano z obrazcem REK-1 [1.22.6.6.1] oz. Prilogo 12 [1.22.6.6.2].
Boniteto za uporabo službenega vozila v privatne namene izračuna program avtomatsko. Podatke o službenem vozilu je potrebno predhodno vnesti v šifrant službenih vozil.
![]() | ||||
|
Znesek posebne ter znesek osebne olajšave vnesemo v ustrezna vnosna polja, kot je razvidno iz slike. Zneska splošne olajšave ne vnesemo, ker je le-ta že avtomatsko upoštevan. Zneske olajšav vnesemo v višini mesečnih olajšav oz. 1/12 letne olajšave.
V primeru, da smo pri zaposlenemu določili, da ne gre za zaposlitev pri glavnem delodajalcu se olajšave ne upoštevajo ne glede na vrednosti, ki smo jih vpisali v vnosnih poljih.
Ko vnesemo zneske bonitet in olajšav kliknemo na gumb
Za vnos odtegljaja oz. kredita za zaposlenega kliknemo na gumb
, ki ga vidimo na spodnji sliki:![]() | ||||
|
Po kliku na gumb
se nam prikaže maska za vnos podatkov o odtegljaju, kamor vpišemo vse potrebne podatke o odtegljaju in vnos podatkov potrdimo s klikom na gumb Ko smo potrdili vnos podatkov, se nam bo ta odtegljaj prenesel na plačilno listo, kot to kaže spodnja slika:![]() | ||||
|
Lahko pa vnesemo že aktiven kredit, v primeru, da smo ga predhodno vnesli pri zaposlenem s klikom na gumb
![]() | ||||
|
Po kliku na gumb
se nam odpre stran, kjer izberemo ta kredit s klikom nanj. Stran izgleda takole:
|
Po kliku na ta kredit, se bo ta, že obstoječi vpisani kredit prepisal v masko za vnos podatkov za nakazilo odtegljaja od plače, s potrditvijo na gumb
pa se bo prenesel na plačilno listo, kot pri vnosu odtegljaja.Po končanem vnosu odtegljajev oz. kreditov je potrebno potrditi spremembe na plačilni listi s klikom na gumb
, ki ga vidimo na spodnji sliki:![]() | ||||
|
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Na strani za vnos kreditov in drugih odtegljajev lahko vnesemo tudi znesek za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.V kolikor vnesemo znesek PDPZ za delavca, je potrebno ustrezno nastaviti postavko obračuna, da se bo ta znesek avtomatsko odštel od bruto zneska plače in izpisal na plačilni listi.
Znesek PDPZ za delodajalca pa se prikaže na obrazcu priloga 11 in rekapitulaciji in ni potrebno nastaviti postavke obračuna, ker ne vpliva na bruto plačo zaposlenega.
Kje lahko vnesemo te zneske, kaže spodnja slika:
![]() | ||||
|
Ko vnesemo vse podatke, spremembe potrdimo in shranimo obračun. Obračun shranimo s klikom na gumb Shrani, ki utripa tako dolgo, dokler sprememb ne shranimo:
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
V vnosna polja za nadomestila označimo s klikom v , da želimo izplačati posamezno nadomestilo.
Pri izračunu nadomestil za malico lahko vpišemo samo število dni za katere se obračuna malica oz. nadomestilo za prehrano med delom. Program v tem primeru sam pomnoži število dni z zneskom za malico, ki smo ga vnesli na začetku pri vnosu osnovnih podatkov [1.22.1]. Lahko pa višino nadomestila za malico vnesemo tudi, kot absolutni znesek.
Za povračilo za prevoz na delo vnesemo znesek v ustrezno vnosno polje.
![]() | V skladu z uredbo se za isti delovni dan ne more obračunati malica in dnevnica. Za takšne primere vas program avtomatsko opozori, da obstaja odprti potni nalog v danem obdobju ali pa da je bil za obračunsko obdobje obračunan potni nalog z dnevnicami. |
![]() | V skladu z uredbo so povračila od 01.09.2021 nad mejo 140€ obdavčena. V program vnašamo povračila kot običajno v znesku, katerega bomo obračunali prevoz z osebnim avtomobilom ali javnim prevozom. Nato od tega zneska le del, ki je nad uredbo vnašamo pod "Povračila stroškov nad uredbo vlade". Na izpisu plačilne liste je nato v ločenemu razdelku znesek povračil od katerega se obračunajo prispevki in akontacija dohodnine, med neto povračili pa najdemo celotno neto povraćilo, ki smo ga vnesli za zaposlenega: |
![]() | ||||
|
V vnosna polja pod Način plačila izberemo ali se plača izplača v gotovini ali pa se nakaže na osebni račun. Če se nakaže na osebni račun je vnos podatka obvezen, saj se ta podatek uporabi pri generiranju plačilnih nalogov za e-bančništvo ali za tiskanje na obrazce BN01.
Ko smo vnesli vse podatke kliknemo na gumb
. S tem je vnos podatkov za obračun plače za tega zaposlenega končan.![]() | Podatek o številki osebnega računa se avtomatsko prevzame iz kadrovske evidence, ko dodamo zaposlenega v obračun. Če smo pri zaposlenem vpisali več osebnih računov, se bo vedno prevzel prvi iz seznama. S klikom na |
![]() | Če želite plačo nakazovati na več osebnih računov, potem lahko pri zaposlenemu vpišete odtegljaj za nakazilo ustreznega dela plače na drug osebni račun. |
Ko smo vnesli in shranili vse potrebne podatke lahko obračun zaključimo oz. zapremo s klikom na gumb
kot kaže spodnja slika:![]() | ||||
|
Ko smo obračun zaključili se pokaže takšna maska:
![]() | ||||
|
V kolikor želimo karkoli spremeniti v obračunu moramo klikniti na gumb
![]() | Vnos in evidentiranje plačil prispevkov je možno le pri obračunih po 1.7.2008 in so pogoj za kreiranje iREK obrazca |
![]() | ||||
|
Po kliku na povezavo Evidenca plačil prispevkov se nam odpre evidenca do sedaj plačanih prispevkov v kolikor smo jih vnesli v to evidenco. To lepo vidimo na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
Kot lahko vidimo na zgornji sliki nam program z rdečo izpiše opozorilo v primeru, da v evidenci še nimamo vnešenega nobenega plačila.
Ponudi pa se nam tudi dodatna možnost za vnos plačila v evidenco. To lahko storimo s klikom na povezavo Vnos plačila. Odpre se nam maska za vnos plačila prispevkov:
![]() | ||||
|
Ko smo vnesli plačilo v evidenco, evidenca izgleda tako:
![]() | ||||
|
![]() | Šele po vnosu vsaj enega plačila prispevkov lahko izpišemo iREK obrazec. Pogoj za to pa je, da zapustimo obračun plač in ga nato ponovno odpremo [1.22.6.2]. |
Že vnesena plačila pa lahko seveda tudi pregledujemo in popravljamo. Kako to naredimo lahko vidimo na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
Plačila lahko tudi brišemo iz evidence. To lahko storimo s klikom na skrajno desno ob ustreznem plačilu. V tem primeru nas program pred dejanskim brisanjem še enkrat vpraša, če želimo dejansko pobrisati to plačilo.
![]() | ||||
|
Do izpisov obračuna plač pridemo tako, da kliknemo na gumb
v orodni vrstici. Odpre se meni, kot je prikazano na naslednji sliki:![]() | ||||
|
V meniku se prikažejo vsi izpisi, ki so relevantni za obračun. Npr., če delamo obračun plač za zaposlene pri zasebniku se namesto obrazca REK-1 prikaže opcija za izpis obrazca Priloga 12 po zaposlenih.
Izpisi obračuna plač so naslednji:
![]() | Izpisi obračuna plač so možni šele takrat, ko je obračun plač zaključen in zaprt. Dokler je obračun še odprt in v delu izpisov še ni mogoče narediti. |
![]() | Obračun plač se redno prilagaja spremembam zakonodaje, ki predpisuje število in vrste obrazcev, ki jih je potrebno oddajati ob obračunu plač in drugih prejemkov. Zaradi hitrega spreminjanja zakonodaje vsi obrazci niso opisani v navodilih. Prav tako so možna določena odstopanja glede na dejansko stanje v programu. V primeru dodatnih vprašanj glede razpoložljivih obrazcev se obrnite na podporo. |
Obrazec REK-1 lahko izpišemo na samem obračunu plače preko menija
, kot to prikazuje slika:![]() | ||||
|
Obrazec izgleda tako:
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Obrazec I-REK lahko izpišemo le, če smo predhodno vnesli vsaj eno plačilo prispevkov [1.22.5]. Izpišemo ga na samem obračunu plače preko menija
, kot to prikazuje slika:![]() | ||||
|
Obrazec izgleda tako:
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Obrazec REK-O lahko izpišemo na samem obračunu plače preko menija
, kot to prikazuje slika:![]() | ||||
|
Obrazec izgleda tako:
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
REK-1 obrazec lahko prenesemo v eDavke direktno iz programa e-racuni v primeru, ko smo zaprli obračun [1.22.4].
Prenos je mogoč preko opcije Prenos REK1 v eDavke, ki jo najdemo v meniju za izmenjavo podatkov na samem obračunu plače tako, kot to vidimo na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
Po kliku na to opcijo se nam odpre maska za oddajo REK1 obrazca. V meniju Vrsta dokumenta izberemo dokument, ki ga oddajamo.
![]() | ||||
|
V primeru, da oddajamo original, potem je potrebno v tej maski le še označiti plačilo prispevkov za katerega želimo poročati.
![]() | ||||
|
V kolikor pa izberemo katero koli drugo vrsto dokumenta pa se moramo sklicevati na referenco predhodno oddanega dokumenta. To referenco najdemo v eDavkih, ki je zapisana ob tem dokumentu.
![]() | ||||
|
Na spodnjih povezavah najdete obrazce, ki so veljali do 1.1.2008:
Obrazec REK-1 [1.22.6.6.1]
Obrazec priloga 12 [1.22.6.6.2]
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | Iz modula za obračun plač je mogoč avtomatski prenos obrazca 1-ZAP/M na spletno stran AJPES-a. Glej opis prenosa obrazca 1-Z [1.22.6.12] na AJPES. |
![]() | Z dnem 1.2.2005 se za pravne osebe pri izplačilih plač za leto 2005 Obrazec 1-Z nadomesti z obrazcem 1-ZAP/M [1.22.6.9]. |
![]() | ||||
|
![]() | AJPES omogoča elektronsko oddajo obrazca 1-Z preko spletnega portala http://www.ajpes.si. Iz modula za obračun plač je tako mogoče avtomatsko oddati [1.22.6.12] obrazec 1-Z direktno na AJPES samo s klikom na gumb. |
![]() | ||||
|
![]() | Iz modula za obračun plač je mogoč avtomatski prenos obrazcev 1-ZAP/M in ZAP-STRU/L na spletno stran AJPES-a. Glej opis prenosa obrazca 1-Z [1.22.6.12] na AJPES. |
S funkcijo za avtomatski prenos obrazca 1-Z na AJPES lahko hitro z dvema klikoma prenesete podatke za obrazec 1-Z na AJPES. S tem se izognemo nepotrebnemu ročnemu vnosu podatkov v obrazec na spletni strani na www.ajpes.si.
Program se avtomatsko poveže s portalom http://www.ajpes.si ter v AJPES-ovo spletno aplikacijo prenese podatke iz obračuna plač.
Funkcija za prenos podatkov na AJPES je dostopna v orodni vrstici v meniju za izmenjavo podatkov:
![]() | ||||
|
Po kliku se prikaže obrazec za prenos podatkov na AJPES. Po vnosu uporabniškega imena in gesla za AJPES se bo obrazec prenesel na spletno stran AJPES-a.
![]() | ||||
|
![]() | Po dokončanem prenosu se je potrebno prijaviti na spletno stran AJPES-a in obrazec potrditi ter oddati. Program zgolj prenese podatke na AJPES. Oddajo podatkov morate še vedno potrditi sami tako, da se prijavite na spletno stran www.ajpes.si in oddate izpolnjen obrazec 1-Z. |
Plačilne liste za zaposlene lahko izpišemo šele, ko smo posamezni obračun zaključili. Plačilne liste so dostopne preko menija, ki je prikazan na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
Funkcionalnost za pošiljanje izpisov preko e-maila je na voljo v orodni vrstici pod gumbom za pošiljanje e-mailov. Glej sledečo sliko:
![]() | ||||
|
Ko kliknemo na opcijo Pošiljanje izpisov in obrazcev po e-pošti se prikaže stran za izbiro obrazcev, ki jih želimo poslati po e-mailu:
![]() | ||||
|
V primeru, ko smo že naredili izplačilo, se med dokumenti, ki jih želimo poslati po e-pošti pojavi tudi možnost pošiljanja datoteke TKDIS.txt, kot to kaže spodnja slika:
![]() | ||||
|
Izbiro obrazcev in datotek potrdimo s klikom na gumb
![]() | ||||
|
S klikom na opcijo Pošiljanje plačilnih list zaposlenim na njihov e-mail naslov se nam odpre naslednja stran:
![]() | ||||
|
![]() | Po 1.12.2017 je zakonsko določeno, da so občutljivi osebni podatki ustrezno zavarovani pri prenosu preko telekomunikacijskih omrežij. Podatki so ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom. V programu je zato pri zaposlenem možnost vnosa gesla za PDF dokumente, ki se potem uporabi pri kreiranju izpisa plačilne liste za pošiljanje po mailu. Več o vnosu gesla najdete na strani Generiranje gesla za PDF dokumente. V kolikor zaposleni nima vpisane gesla potem se kreira pdf brez gesla, program pa nas v tem primeru o tem obvesti. |
V primeru, da zaposleni nima vpisanega e-mail naslova, ga lahko vpišemo kar na tej strani v ustrezno polje. V samem oknu, ki se nam prikaže tudi lahko pregledamo dokumente, ki se bodo pošiljali in pa uredimo vsebino maila za posameznega zaposlenega ali vse zaposlene naenkrat preko gumba
. Ko smo odkljukali vse zaposlene katerim želimo poslati plačilno listo, to tudi potrdimo s klikom na gumb in dokumenti se bodo poslali na vse vpisane naslove.
Po zaprtju obračuna se pojavi možnost izplačilo za kreiranje plačilnih nalogov. Ob kliku na izplačilo se pojavi pojavno okno v katerem se urejajo dodatne nastavitve za ustvarjanje plačilnih nalogov.
![]() | ||||
|
Po potrditvi se ustvarijo paketi plačilnih nalogov. Ustvarjene pakete plačilnih nalogov lahko podrobneje pregledamo s klikom na ikono
![]() | ||||
|
Če hočemo obračun knjižiti, ga moramo pred tem zaključiti [1.22.4]. Če smo to naredili potem lahko obračun poknjižimo tako, da kliknemo na gumb
, ki nam ponudi dve možnosti. Obračun lahko normalno poknjižimo na temeljnico, lahko pa obračun poknjižimo po STM:![]() | ||||
|
Po kliku na eno izmed možnosti se vam odpre nova temeljnica, ki jo lahko spreminjate. Trenutna temeljnica je brez številke. Številka se avtomatsko dodeli temeljnici ko jo shranite.
Ko je postopek knjiženja končan se vam pokaže naslednja stran, kjer lahko vidite tudi št. temeljnice:
![]() | ||||
|
Obračun zasebnika je mogoč le, v kolikor je eden od zaposlenih, ki smo jih dodali na obračun, nosilec s.p. V kolikor gre za nosilca s.p. moramo to pri zaposlenem tudi označiti in to storimo pri vnosu podatkov o zaposlenem kot to kaže spodnja slika:
![]() | ||||
|
Vnesemo vse potrebne podatke za obračun prispevkov za nosilca s.p. v maski kot jo prikazuje spodnja slika:
![]() | ||||
|
Obračun zaključimo in prikaže se nam naslednja stran, ki nam omogoča knjiženje obračuna prispevkov:
![]() | ||||
|
Po kliku na gumb
se nam kreira temeljnica, na katero bomo obračun knjižili. Za uspešno knjiženje moramo temeljnico shraniti.
Obračun prispevkov za pavšalista je mogoč le, v kolikor je eden od zaposlenih, ki smo jih dodali na obračun, pavšalist. V kolikor gre za pavšalista, moramo to pri zaposlenem tudi označiti in to storimo pri vnosu podatkov o zaposlenem kot to kaže spodnja slika:
![]() | ||||
|
Zaposlenega dodamo na obračun in vnesemo podatke, ki so potrebni za obračun. Pri tem je potrebno vnesti tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje in prispevek za SPIZ:
![]() | ||||
|
Obračun zaključimo in prikaže se nam naslednja stran, ki nam omogoča knjiženje obračuna prispevkov:
Po kliku na gumb
se nam kreira temeljnica, na katero bomo obračun knjižili. Za uspešno knjiženje moramo temeljnico shraniti.
Po greneriranju izplačilnih nalogov se v posameznem paketu izplačil pojavi možnost zapiranja plačilnih nalogov. Zapiranje tako opravimo s klikom na gumb Zapri paket plačil. Ob zaprtju paketa izplačil se pojavi še možnost knjiženja, kar ob kliku grenerira temeljnico.
![]() | ||||
|
Koraki za izdelavo obračuna plač za detaširane delavce so opisani v naslednjih korakih:
Posamezni koraki obračuna plač so opisani v nadaljevanju.
Pred začetkom obračuna plače za detaširane je potrebno pripraviti formule za obračun plače, ki jih uvozimo pod
.![]() | placilnaListaDetasirani.xml Velikost: 29,69 kB |
Datoteko uvozimo na strani Postavke obračuna, kjer izberemo gumb
:![]() | ||||
|
Po izbiri guba se nam odpre naslednje okno:
![]() | ||||
|
Na temu mestu izberemo vir podatkov: "Datoteka XML s formulami za plačilno listo." in uvozimo datoteko.
Powstavke obračuna si po potrebi uredimo.
Na zaposlenemu v meniju
ali v izberemo zaposlenega, ki je napoten na delo v tujino in ob aktualni zaposlitvi kliknemo na povezavo [+] Dodaj zaposlitev ali pa aktualno zaposlitev enostavno kopiramo s klikom na ikono zakopiranje skrajno desno ob podatkih o zaposlitvi.![]() | ||||
|
Odpre se nam vnosna maska za vnos podatkov o zaposlitvi, kjer je potrebno izbrati državo v katero je zaposleni napoten na delo. Izpolnimo še ostale podatke o zaposlitvi in shranimo zaposlitev.
![]() | ||||
|
Pripravimo obračun plače tako, da ustvarimo nov obračun plač t.j. paket znotraj katerega bomo obračunali plače za več zaposlenih. V meniju
izberemu gumb .![]() | ||||
|
Po izbiri gumba
se nam prikaže spodnja vnosna maska. Na njej izberemo Vrsto dohodka: 1091 - Plače in nadomestila detaširani delavci.![]() | ||||
|
Ker se za izplačila obračuna plače po 1.1.2023 vrsti dohodka 1001 in 1091 (detaširani) poročata na enotnem obrazcu REK-O [1.22.6.3] je obračun plače za ti dve vrsti dohodka mogoče narediti kar na obračunu plače pod vrsto dohodka 1001, kot opisano na strani vnos osnovnih podatkov za obračun plač [1.22.1].
![]() | V kolikor ima zaposleni sredi obračunskega meseca spremembo zaposlitve in gre za prijavo zaposlitve po 13. členu ter uveljavlja ugodnosti iz mednarodnih pogodb, bo program na osnovi vnesenih podatkov o zaposlitvi temu ustrezno tudi pripravil analitični del obrazca REK-O le v primeru, če obračun pripravite pod vrsto dohodka 9000, po potrebi ločeno za delo doma in delo v tujini! |
V kolikor pripravljamo obračun plače za večje število zaposlenih za katere želimo za boljši in lažji pregled ločen obračun za delo doma in delo v tujini pa lahko obračun plače pripravimo tudi pod vrsto dohodka 9000 - Vse zaposlitve (domače + detaširani). Obračun kreiramo v meniju
tako, da kliknemo na gumb pri čemer na vnosni maski za kreiranje novega obračuna izberemo vrsto dohodka, kot kaže slika.![]() | ||||
|
Program bo pri tem ponudil samo tiste zaposlene, ki imajo v mesecu obračuna aktivno zaposlitev za delo v Sloveniji. Obračun pripravimo, kot običajen obračun pod vrsto dohodka 1001 za delo doma [1.22.3].
![]() | V tem obračunu bo program tako obračunal vse olajšave, ki zaposlenemu pripadajo, morebitno razliko pa bo nato dodatno obračunal v drugem obračunu za isto vrsto dohodka za isti obračunski mesec. |
Ko smo obračun plače za delo doma oz. v Sloveniji zaključili, se lotimo novega obračuna plače pod isto vrsto dohodk,a pri čemer dodatno označimo, da pripravljamo obračun za delo v tujini oz. detaširano delo:
![]() | ||||
|
Program bo pri tem ponudil samo tiste zaposlene, ki imajo v mesecu obračuna aktivno zaposlitev za delo v tujini oz. za detaširano delo. Obračun pripravimo, kot prej za vrsto dohodka 1091 za delo v tujini oz. detaširano delo [1.23.3]
Ko smo oba obračuna zaključili, lahko obrazce natisnemo [1.22.6] ali jih pošljemo po e-pošti odgovorni osebi [1.22.7]. Iz obračuna lahko nato pripravimo tudi paket plačilnih nalogov [1.22.8] za izplačilo ter oddamo enotni obrazec REK-O na eDavke [1.22.6.5] oz. prenesemo na AJPES [1.22.6.12]. V nadaljevanju je prav tako mogoče tak obračun poknjižiti na temeljnico [1.22.9], kot vse ostale obračune.
![]() | V kolikor smo v istem obračunskem mesecu pripravili ločen obračun za delo doma in delo v tujini pod vrsto dohodka 9000, bo program pri oddaji REK-O ponudil možnost, da oddamo skupni REK-O za oba obračuna. To storimo tako, da označimo opcijo, kot kaže slika:
|
Za določene zaposlene, ki opravljajo delo v Sloveniji in so v istem mesecu začasno napoteni tudi na delo v tujino, je potrebno pripraviti obračun plače za vrsto dohodka 1001 in za vrsto dohodka 1091 v istem mesecu. Ti zaposleni pa lahko ob tem tudi uporabljajo svoje orodje oz. druga lastna sredstva za kar je potrebno poročati na ločenih REK obrazcih. To je mogoče urediti v ločenih obračunih plače kar smo že opisali v poglavju Kako naredimo obračun plač za zaposlene [1.22] in Kako naredimo obračun plač za detaširane delavce [1.23], lahko pa tudi v obliki enotnega obračuna plače z vrsto dohodka 9998, kot je opisano v nadaljevanju tega poglavja.
![]() | Enotni obračun plače pod vrsto dohodka 9998 omogoča pripravo ločenih REK obrazcev za vrsto dohodka 1001 in vrsto dohodka 1091 ter tudi za vrste dohodka 1110 in 1111 |
![]() | Enotni obračun plače za delo v Sloveniji in tujini ter obračun uporabe lastnih sredstev lahko pripravimo le v kolikor smo pravilno nastavili postavke obračuna plače in v kolikor imamo v kadrovski evidenci vsaj enega zaposlenega, ki je bil napoten na delo v tujino. |
Za pripravo enotnega obračuna plače za delo v Sloveniji in v tujini sledimo navodilom opisanim v naslednjih podpoglavjih:
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk ampak osnovne nastavitve bo v ta namen potrebno v meniju
postavke vnesti [1.3] ali uvoziti iz datoteke [1.5].Ko postavke uvozimo ali pa smo jih že imeli nastavljene, jih bo potrebno opremiti z ustrezno vrsto dohodka. To uredimo tako, da kliknemo na posamezno postavko in v vnosni maski izberemo vrsto dohodka za katero bomo dotično postavko uporabljali:
![]() | ||||
|
![]() | V kolikor bomo želeli obračunati redno delo v Sloveniji in redno delo v tujini v istem obračunu, bo potrebno kreirati dve enaki postavki vendar za vsako določiti ustrezno vrsto dohodka. |
Na voljo je primer datoteke s postavkami za osnovni enotni obračun plače za vrsto dohodka 1001 in pa 1091 (navaden obračun in detaširano delo), katero si lahko prenesemo s klikom na spodnjo povezavo.
![]() | Spodnjo datoteko uvozimo le, če še nimamo nobene formule v programu za obračun plače! V nasprotnemu primeru, se lahko zgodi, da že obstoječe formule pomotoma prepišemo saj so shranjene pod isto šifro postavke in plačilna ne bo popolna.
|
Enotni obračun plače v katerem bomo obračunali delo v Sloveniji, kot tudi detaširano delo kreiramo tako, da v meniju
kliknemo na gumb .![]() | ||||
|
Po kliku na gumb
se nam prikaže vnosna maska, v kateri zberemo vrsto dohodka 9998 - Različne vrste dohodka ločene po postavkah, kot kaže slika:![]() | ||||
|
![]() | Za pripravo enotnega obračuna plače je v šifrantu zaposlenih potrebno imeti vsaj enega zaposlenega, ki je v obračunskem obdobju za katerega pripravljamo obračun plače napoten na delo v tujino [1.23.2]. |
Obračun plače v več delih pomeni, da lahko imamo več obračunov v enem mesecu in lahko na koncu izpišemo kumulativne obrazce.
![]() | ||||
|
Tako lahko naredimo obračun plače za enega zaposlenega v dveh ali več obračunih na mesec (v vsakem obračunu določimo število ur zaposlenemu za koliko izplačujemo). Olajšave za zaposlenega določimo v prvem obračunu. Lahko pa obračun plače v več delih uporabimo za obračun plače polovice zaposlenih v enem obračunu, medtem ko drugi polovici zaposlenih obračunamo v drugem obračunu.
Vedno moramo prej zapreti prvi obračun, ker če prej zapremo drugi obračun potem ne moremo zapreti prvega. Ko imamo zaprte vse obračune lahko ponovno odpremo samo zadnji narejen obračun, pri ostalih sploh nimamo te možnosti.
V primeru več obračunov na mesec imamo pri vseh razen prvega obračuna na voljo kumulativne izpise. Kumulativni izpise se računajo za ta obračun in vse ostale obračune, ki so bili narejeni do tega.
Izpis kumulativnih obrazcev [1.25.1]
Omogočen je tudi avtomatski prenos kumulativnih obrazcev na Ajpes. V meniju imamo izbiro obrazcev za ta obračun in kumulativnih obrazcev.Glej Avtomatski prenos obrazcev na Ajpes [1.22.6.12]
V meniju za printanje imamo vse izpise za ta obračun Izpisi obračuna plač [1.22.6] ter dodatne za kumulative obračunov v mesecu.
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Izgledi vseh izpisov razen izpisa Obračun davka na izplačane plače [1.25.1.1] so enaki kot pri navadnih obračunih.
![]() | ||||
|
Program omogoča izdelavo obračuna regresa za zaposlene, izpis predpisanih obrazcev, generiranje plačilnih nalogov in knjiženje obračuna regresa.
Izdelavo regresa najdete pod
.Izdelava obračuna regresa je opisana v naslednjih korakih:
Posamezni koraki obračuna regresa so opisani v nadaljevanju navodil. Če še niste izdelali nobenega obračuna regresa, se vam bo pokazala stran, kot je prikazana na spodnji sliki. S klikom na gumb
boste pričeli z vnosom podatkov [2.3], ki so potrebni za izdelavo obračuna regresa.![]() | ||||
|
Obračun regresa v več delih pomeni, da lahko imamo več obračunov v enem letu in lahko na koncu izpišemo kumulativne obrazce.
Pri obračunu regresa v več delih imamo pri drugem in naslednjih obračunih v meniju za tiskanje dodan še en obrazec REK1 kumulativa.
![]() | ||||
|
Pri avtomatskem pošiljanju obrazcev v eDavke [1.22.6.5] je dodana tudi možnost pošiljanja kumulativnega REK-1.
Za vnos višjega bruta od 70% povprečne plače je potrebno na prvi strani vnesti najvišji bruto znesek za zaposlenega, ki bo izplačan, saj program kasneje na zaposlenem ne dovoljuje vnosa večjega bruta, kot je vnešen na prvi strani.
![]() | ||||
|
V primeru, ko se izplačuje večji bruto znesek od določenega se po pravilniku obračunajo tudi prispevki, za del bruto plače nad določenim zneskom - prispevki delavca in prispevki delodajalca. V tem primeru se nam v koloni "Prispevki" pojavi znesek obračunanih prispevkov delavca, ki je izračunan glede na znesek višji od določenega bruta.
Celotne obračunane prispevke, si lahko ogledamo v meniju za tiskanje, tako da si izpišemo poročilo "Rekapitulacija obračuna regresa". Znesek, ki presega določeno mejo najdemo na REK obrazcu v polju 114.
![]() | ||||
|
Izdelavo novega obračuna regresa ali kopiranju obračuna regresa pričnemo z vnosom osnovnih podatkov. Prikaže se nam obrazec za vnos podatkov, kot ga prikazuje naslednja slika:
![]() | ||||
|
Pomen posameznih vnosnih polj je naslednji:
Obračun za mesec | Privzeta izbira za to vnosno polje je zadnji mesec za katerega je znana povprečna plača za predpretekli mesec v RS. Ta podatek se uporabi pri izračunu višine regresa za letni dopust do katerega se ne obračunavajo prispevki (do višine 70% povprečne bruto plače). |
Vrsta dohodka | Vrsta dohodka za obrazec REK-1. | ||||||||
Datum obračuna | Datum izdelave obračuna. Ta datum se izpiše v nogi obrazcev poleg podpisa in štampiljke. | ||||||||
Datum izplačila | Datum izplačila neto regresa. | ||||||||
Podatki o pooblaščencu | Vnesemo v primeru, ko je za izdelavo obračuna pooblaščen drug davčni zavezanec. |
Št. računa za izplačilo | Št. transakcijskega računa s katerega se izplačuje regres. | ||||||||
Kolektivna pogodba | Izberemo kolektivno pogodbo. | ||||||||
Odgovorna oseba | Ime in priimek odgovorne osebe za AJPES. | ||||||||
Telefonska številka | Telefonska številka za AJPES. |
Opis paketa | Vnesemo lahko poljuben komentar. | ||||||||
Znesek regresa na zaposlenega | Vnesemo znesek regresa za letni dopust določen za celo koledarsko leto, ki bo obračunan vsem zaposlenim v tem obračunu. | ||||||||
Zaokroževanje obračuna regresa | Izberemo način zaokroževanja zneskov v obračunu regresa. |
![]() | ||||
|
S klikom na gumb
lahko izbiramo posamezne zaposlene in jih dodajamo v obračun ter s tem vključimo obračun regresa, ki ga delamo.Vsakič, ko dodamo posameznega zaposlenega se nam le-ti dodajajo v seznam, kot je razvidno iz sledeče slike:
![]() | ||||
|
Na prikazani strani so na voljo še dodatni gumbi s katerimi lahko izvedemo naslednje funkcije:
Pri vnosu zneska višine bruto regresa uporabimo naslednjo vnosno masko:
![]() | ||||
|
Posamezna vnosna polja imajo sledeč pomen:
Številka računa/referenca | Vnesemo številko transakcijskega računa na katerega bo nakazan regres. S klikom na ![]() |
Davčna osnova pri zadnji plači | Podatek je potreben za izračun povprečne stopnje obdavčitve. S klikom na ![]() |
Število mesecev | Vpišemo število mesecev za katere se izplačuje regres. S klikom na | se bo znesek bruto regresa avtomatsko preračunal glede na višino regresa ze celotno koledarsko leto, kot smo ga vnesli pri osnovnih podatkih obračuna [2.3].
Bruto izplačilo | Vnesemo bruto znesek regresa za zaposlenega. |
Ko vnesemo vse podatke je obračun regresa pripravljen za izplačilo. Preverimo še ali utripa gumb
ter shranimo podatke. Ko so podatki shranjeni se prikaže gumb , kot je prikazano na spodnji sliki:![]() | ||||
|
S klikom na
potrdimo vnešene podatke in zaključimo izdelavo obračuna. Podatkov sedaj ni več mogoče spreminjati:![]() | ||||
|
Ko je obračun zaključen lahko uporabimo naslednje funkcije:
![]() | V primeru, da naknadno ugotovite, da je prišlo pri vnosu podatkov do napake, ki bi jo pred izplačilom želeli popraviti lahko obračun odklenete s klikom na gumb . |
Izpis obrazcev regresa je mogoč takoj, ko zaključimo obračun regresa [2.6] in podatkov ni več mogoče spreminjati. S klikom na gumb
v orodni vrstici se nam prikaže meni z izbiro vseh možnih izpisov, kot je prikazano na sledeči sliki:![]() | ||||
|
Kot je razvidno iz slike so na voljo naslednji izpisi:
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Ko je obračun regresa zaključen kliknemo na gumb
. Po kliku na ta gumb se bo generiral paket plačilnih nalogov za plačilo neto regresa, davkov in morebitnih obračunanih prispevkov.![]() | ||||
|
Po generiranju plačilnih nalogov lahko kliknemo na povezavo preidemo v prikaz plačilih nalogov od koder lahko le-te izvozimo v elektronsko bančništvo ali izpišemo na obrazcih BN01.
![]() | Plačilni nalogi za davke se generirajo glede na tip podjetja (za zasebnike oz. za pravne osebe). Pred generiranjm plačilnih nalogov preverite izbiro pri vnosnem polju Pravna oblika v meniju . |
Knjiženje obračuna regresa je mogoče takoj, ko zaključimo obračun regresa [2.6] in podatkov ni več mogoče spreminjati. S klikom na gumb
se prikaže delovna temeljnica za knjiženje v glavno knjigo, kot je prikazano na sledeči sliki:![]() | ||||
|
Pri knjiženju obračuna regresa se upoštevajo nastavitve avtomatskega knjiženja, kot jih določimo v glavni knjigi.
Modul za obračun prispevkov za zasebnika omogoča popolnoma avtomatsko izdelavo obračuna prispevkov za nosilca s.p. Uporaba programa je zelo preprosta saj so v programu e-računi že vnaprej vnešeni vsi potrebni mesečni in letni tekoči podatki (povprečne plače, prazniki, nadomestila, ...), ki so potrebni za pravilno izdelavo obračuna.
Poglavje "Kako naredimo obračun prispevkov za zasebnika? [3.2]" opisuje korake za izdelavo obračuna prispevkov.
Preden naredimo obračun prispevkov zasebnika preverimo osnovne nastavitve podjetja. Poleg osnovnih nastavitev podjetja je potrebno vpisati podatke o nosilcu s.p.
Za obračun prispevkov za s.p. moramo v meniju pravno obliko tipa s.p..
določiti, da ima naše podjetjePrav tako moramo v šifrantu zaposlenih določiti osebo, ki je nosilec s.p.ali nosilec s.p. - pavšalist za popoldanski s.p. Za to osebo se bo naredil obračun prispevkov za zasebnika.
![]() | ||||
|
Za izpis plačilnih nalogov ali za izvoz plačilnih nalogov v e-bančništvo je potrebno vnesti transakcijski račun našega podjetja. V primeru obračuna prispevkov za s.p. je potrebno določiti tudi davčno izpostavo podjetja.
Bančni računi vpišete v meniju , davčna izpostava pa se vpiše v meniju .
Pred avtomatskim knjiženjem obračuna prispevkov za zasebnika preverite nastavitve avtomatskega knjiženja za konte razredov 2 in 4 ter jih po potrebi prilagodite kontnemu načrtu vašega podjetja.
![]() | Preden naredimo obračun prispevkov je pomembno, da v podatkih o nosilcu s.p.-ja vnesemo količnik za izračun plače. |
Obračun prispevkov za zasebnika je dostopen preko menija
kjer se vam v primeru, da še nimate vnešenega nobenega obračuna prikaže naslednja stran:![]() | ||||
|
V kolikor že imate vnešene obračune, imate tudi možnost kopiranja, kjer se vam podatki o bruto zneskih (ki so bili pri originalnem obračunu) pobrišejo in se naredi ponovni izračun zneskov za nastavljene ure.
Kopirate na način na spodaj prikazani sliki:
![]() | ||||
|
S klikom na gumb
se nam kreira novi obračun prispevkov za nosilca s.p. za katerega bomo obračunali prispevke.![]() | ||||
|
Obračun lahko spremenimo s klikom na gumb Spremeni v orodni vrstici programa nad obračunom. Podatke v obračunu lahko spreminjamo le, če je obračun še odprt.
Po kliku na gumb Spremeni se nam odpre maska za vnos podatkov v obračun prispevkov zasebnika, ki izgleda takole:
![]() | ||||
|
V kolikor vnašamo podatke za ure v kolone 2, 3 ali 4(boleznine do in nad 30 dni ter očetovski dopust) moramo vnesti tudi podatke o zadržanosti. To opcijo najdemo pod napisom Vnos podatkov za čas zadržanosti, kjer kliknemo na gumb Dodaj vrstico. Več glede vnosa podatkov zadržanosti si lahko preberete tukaj Vnos časa zadržanosti.
Vnos časa zadržanosti vnašamo, kadar je zasebnik v mesecu obračuna na bolniški ali pa na očetovskem dopustu. Čas zadržanosti vnesemo tako, da kliknemo na gumb Dodaj vrstico v zgornjem delu okna.
![]() | ||||
|
Po kliku na gumb dodaj vrstico se nam odpre novo okno, kjer vnesemo podatke o zadržanosti.
![]() | ||||
|
Tukaj so obvezni vnosi podatkov:
V primeru napačnega vnosa vas program opozori na napako.
Po vnosu podatkov o zadržanosti lahko s klikom na gumb Vpiši ure zadržanosti v obračun avtomatsko vpišete ure v število ur na obračunu glede na vnašene podatke o zadržanosti.
![]() | ||||
|
Tukaj nam program sam preračuna koliko ur je bil delavec zadržan in vnese v ure.
Delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob prvem vpisu v register je bila uvedena z novim zakonom ZPIZ-2.
Osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane kot samozaposlenci, so:
V programu lahko oprostitev prispevkov za nosilca s.p. nastavite tako da v
izberete zaposlenega in pod delovnim mestom obkljukate Oprostitev plačila pris. po prvem vpisu samozaposlenega: v polje Datum začetka dela: pa vpišete datum prvega vpisa v poslovni register.![]() | ||||
|
V kolikor se uveljavlja 30% oprostitev prispevkov, se naredi le novo delovno mesto in spremeni le datum začetka dela na prvi dan uveljavljanja 30% oprostitve prispevkov.
Program omogoča obračun izplačila po podjemni pogodbi fizičnim osebam. Obračun izplačila po podjemni pogodbi obsega:
![]() | Od 1.1.2005 se pri obračunu podjemne pogodbe v programu uporabljajo novi obrazci. Navodila za obračun podjemne pogodbe še niso prilagojena novemu izgledu programa in opisujejo staro delovanje programa. |
S pripravo obračuna izplačila po podjemni pogodbi pričnemo tako, da v modulu Plače/Podjemne pogodbe kliknemo na gumb
.![]() | ||||
|
Prikaže se nam vnosna maska za vnos osnovnih podatkov o obračunu, kjer vnesemo datum obračuna ter datum izplačila ter opis obračuna podjemne. Ti podatki se kasneje izpišejo v ustreznih rubrikah na obrazcu REK-2.
![]() | ||||
|
Ko vpišemo osnovne podatke in kliknemo
se prikaže naslednja stran:![]() | ||||
|
S klikom na
lahko iz šifranta partnerjev izberemo osebo, ki ji bo prejeli izplačilo po tem obračunu. Če določene osebe še ni v šifrantu, jo je potrebno predhodno vnesti. To naredimo najlažje tako, da odpremo novo okno in v novem oknu vnesemo novo osebo ter nato ponovno kliknemo na in jo dodamo v obračun.Ko smo izbrali osebo se ta doda v obračun tako, da ima stran sedaj naslednji izgled:
![]() | ||||
|
S klikom na
, ali lahko za označene osebe vnesemo višino ustreznega izplačila (strošek, bruto ali neto). Primer:![]() | ||||
|
Ko smo vnesli vse željene zneske obračuna kliknemo na gumb
ter nato .Po zaključku obračuna lahko izpišemo obrazec REK-2 ter s klikom na gumb
generiramo plačilne naloge za izplačilo obračuna.
Obrazec REK-2 lahko natisnemo šele takrat, ko vnesemo vse potrebne podatke in kliknemo na
. Po zaključku obračuna se prikaže gumb .![]() | ||||
|
S klikom na gumb
se nam odpre obrazec REK-2 pripravljen za tiskanje iz internetnega brskalnika.S klikom na desno stran gumb se nam prikaže meni iz katerega lahko izberemo še druge izpise:
Program omogoča obračun avtorskega honorarja na hiter in enostaven način.Obračun avtorskega honorarja lahko naredimo v modulu plače.
Modul za obračun avtorskega honorarja pa omogoča tudi vse potrebne izpise:
V primeru, da v programu še nismo naredili nobenega obračuna, nam program ponudi možnost za kreiranje novega, kar lahko storimo s klikom na gumb
.![]() | ||||
|
Obračun najemnin lahko naredimo v modulu plače. Modul omogoča:
Preko menija
pridemo na stran, kjer vodimo evidenco vseh obračunov najemnin, ki smo jih naredili:![]() | ||||
|
S klikom na opis posameznega paketa ali na kateri od datumov dobim vpogled v obračun.
Novi obračun najemnin lahko naredimo preko menija
. V primeru, da v programu še nismo naredili nobenega obračuna najemnin, nam program ponudi možnost za izdelavo le-tega s klikom na gumb :![]() | ||||
|
V nasprotnem primeru, se pravi, da smo kakšen obračun že naredili, pa lahko novi obračun naredimo tako, da v maski za pregled in iskanje [6.1] kliknemo na gumb
Odpre se nam maska kamor vnesemo osnovne podatke za obračun:
![]() | ||||
|
Ko smo vnesli vse potrebne podatke to potrdimo s klikom na gumb
Program nam kreira novi obračun:
![]() | ||||
|
S klikom na gumb
bomo na obračun dodali osebo za katero želimo narediti obračun. Program nam odpre seznam partnerjev med katerimi lahko izberemo koga bomo dodali na obračun. To storimo s klikom na njegov naziv.![]() | Najbolje je, da po vsaki spremembi na obračunu obračun shranimo s klikom na gumb Shrani, ki utripa tako dolgo dokler tega ne naredimo. |
![]() | ||||
|
Ko smo osebo dodali na seznam lahko za njo tudi obračunamo najemnino. Kako to storimo si alhko preberete v poglavju Vnos in določitev zneskov za izplačilo najemnine [6.3].
Ko smo osebo dodali na seznam [6.2], lahko za njo obračunamo najemnino tako, da kliknemo na njegovo ime, nakar se nam bo odprla stran za vnos in določitev zneskov, ki so potrebni za obračun. Vse kar je potrebno vnesti je bruto znesek najemnine in odstotek normiranih stroškov:
![]() | ||||
|
Na podlagi teh vnešenih zneskov, se izračuna neto znesek najemnine in znesek normiranih stroškov:
![]() | ||||
|
V primeru, da želimo karkoli popraviti kliknemo na gumb
za ponovni vnos zneskov.![]() | Po vnosu zneskov je najbolje obračun shraniti. |
Ko je obračun končan ga lahko zaključimo s klikom na gumb
![]() | ||||
|
Ko je obračun zaključen, ga ne moremo spreminjati. V primeru, da moramo vseeno nekaj popraviti, lahko to storimo tako, da kliknemo na gumb
in ponovimo postopek vnosa podatkov.
V primeru, da želimo iz kakršnega koli razloga iz obračuna izbrisati osebo lahko to storimo le v primeru, ko je obračun odprt.
Osebo lahko zbrišemo s klikom na gumb na skrajni desni strani, v primeru, da želimo zbrisati prav vse osebe na obračunu z eno potezo, lahko to storimo tako, da najprej kliknemo na gumb in nato gumb . Če pa želimo izbrisati le nekatere, pa jih označimo tako, da z miško odkljukamo polje pred imenom osebe. To je lepo prikazano na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
Za potrditev brisanja obračun shranimo.
Ko je obračun zaključen se nam na obračunu prikaže gumb
.S klikom na ta gumb se nam prikaže stran, ki nas opozori, da se bo generiral paket plačilnih nalogov:![]() | ||||
|
Za generiranje paketa izplačil, kliknemo na gumb
Na obračunu se nam pokaže povezava z paketom plačilnih nalogov, kar lepo vidimo na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
S klikom na mapo lahko preverimo paket generiranih plačilnih nalogov:
![]() | ||||
|
Paket plačilnih nalogov lahko nato tudi zapremo s klikom na gumb
Ko smo obračun zaključili lahko preko menija
izpišemo in natisnemo naslednje obrazce:
Obrazec lahko izpišemo, ko je obračuna najemnin zaprt tako, da kliknemo na meni
. Izpisan obrazec zgleda tako:![]() | ||||
|
Ko smo obračun zaključili lahko s klikom na meni
izpišemo obračun davka po odbitku, ki izgleda takole:![]() | ||||
|
Program omogoča obračun plačila vajencem. Obračun plačila vajencem obsega:
Izdelavo novega obračuna plačila za vajence pričnemo z vnosom osnovnih podatkov. Prikaže se nam obrazec za vnos podatkov, kot ga prikazuje naslednja slika:
![]() | ||||
|
Pomen posameznih vnosnih polj je naslednji:
Obračun za mesec | Privzeta izbira za to vnosno polje je zadnji mesec za katerega je znana povprečna plača za predpretekli mesec v RS. Ta podatek se uporabi pri izračunu višine plačila oz. neto nagrade za vajenca. |
Vrsta dohodka | Vrsta dohodka za obrazec REK-1a. | ||||||||
Datum obračuna | Datum izdelave obračuna. Ta datum se izpiše v nogi obrazcev poleg podpisa in štampiljke. | ||||||||
Datum izplačila | Datum izplačila neto nagrade za vajenca. | ||||||||
Podatki o pooblaščencu | Vnesemo v primeru, ko je za izdelavo obračuna pooblaščen drug davčni zavezanec. |
Opis paketa | Vnesemo lahko poljuben komentar. |
![]() | ||||
|
Po kliku na gumb
se nam odpre maska za pregled in iskanje zaposlenih, kjer izberemo željenega zaposlenega oz. vajenca tako, da enostavno kliknemo na njegovo ime.Ko smo zaposlenega dodali v naš obračun je potrebno le še shraniti spremembe s klikom na gumb shrani in oseba bo dodana v obračun.
Ko smo vnesli vse podatke za obrazec REK-1a in obenem naredili nov obračun na katerega smo dodali vajenca, lahko za tega vajenca tudi vnesemo višino bruto nagrade s klikom na gumb
. Odpre se nam maska za vnos bruto nagrade za vajenca kot nam kaže spodnja slika:![]() | ||||
|
Ko smo vpisali potrebne podatke kliknemo na gumb
in program nas vrže nazaj na pregled našega obračuna, kjer moramo shraniti vse spremembe in to storimo s klikom na gumb Shrani.Obračun zaključimo s klikom na gumb
.
Ko smo obračun zaključili se nam odpre maska, kjer lahko naš obračun vidimo, vendar ga ne moremo spreminjati (slika spodaj):
![]() | ||||
|
Ko je obračun zaprt ga lahko izplačamo. To storimo s klikom na gumb
, obračun lahko tudi knjižimo s klikom na gumb . V kolikor pa želimo naš obračun spremeniti, pa ga lahko tudi ponovno odpremo s klikom na gumb .
V kolikor imamo v podjetju izplačilo poslovne uspešnosti naredimo v ta namen ločeno vrsto dohodka.
Sprva je potrebno vnesti novo postavko za obračun plače v meniju
, ki ima vrsta izplačila bruto stimulacija, kot spodaj na primeru:![]() | Oznaka vrstice je lahko poljubna in ne rabi biti enaka, kot na zgornji sliki. |
Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je izplačilo v višini 100% povprečne mesečne plače v RS, kot neobdavčeno z dohodnino, če je znesek izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati in če so v splošnem aktu delodajalca določeni kriteriji in upravičenost vseh delavcev do dela plače za poslovno uspešnost ali pa če niso upravičeni vsi delavci, pod pogojem, da je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost.
![]() | V kolikor bomo pripravili obračun poslovne uspešnosti v mesecu novembru ali decembru, bo program izračunal maksimalni neobdavčen znesek iz povprečja mesečnih povprečnih plač zadnjih 12 mesecev. V kolikor bo zadnja aktualna povprečna plača bolj ugodna, se upošteva ta in ne povprečje plač zaposlenega. |
![]() | Od 22.3.2022 velja, da se za neobdavčen del upošteva povprečna plača zaposlenega v zadnjih 12 mesecih, če je le ta višja od povprečne plače v Sloveniji, sicer pa velja povprečna plača v Sloveniji. |
![]() | Od 01.01.2020 je prenehala veljati vrsta dohodka 1152 za namene poročanja na eDavkih. Za obračun poslovne uspešnosti in božičnice je potrebno narediti le obračun pod vrsto dohodka 1151 [8.3] |
Za namene poročanja o izplačilih za poslovno uspešnost pred 01.01.2020, sta uvedeni 2 vrsti dohodka (obračun plač - REK1)
Ustvarimo nov obračun plače po vrsti dohodka 1152 kamor dodamo zasposlene.
V obstoječo postavko za obračun plače Izplačilo poslovne uspešnosti vpišemo del zneska, ki ne bo obdavčen z dohodnino in je pod določenim zneskom v 44. čl. ZDoh--2. Razliko vnesemo v drug obračun dohodka po vrsti 1151.
![]() | Ta vrsta dohodka je prenehala veljati z 01.01.2020, sedaj je za poslovno uspešnost ali božičnico potrebno narediti le obračun pod vrsto dohodka 1151. Pri obeh vrstah dohodka pa se obračunajo prispevki zaposlenega in prispevki delodajalca na dani bruto znesek. |
Vnesemo nov obračun plače po vrsti dohodka 1151, kamor dodamo zaposlene.
V postavko obračuna plače Izplačilo poslovne uspešnosti vneseme del druto zneska, za katerega se bo obračunala dohodnina.
![]() | Vrsta dohodka 1152 je prenehala veljati z 01.01.2020, sedaj je za poslovno uspešnost ali božičnico potrebno narediti le obračun pod vrsto dohodka 1151. Pri obeh vrstah dohodka pa se obračunajo prispevki zaposlenega in prispevki delodajalca na dani bruto znesek. |
Z 01.01.2020 je prenehala veljati vrsta dohodka 1152 za namene poročanja neobdavčene poslovne uspešnosti (ali božičnica), sedaj je potrebno narediti le obračun pod vrsto dohodka 1151, kateri bo neobdavčen do zneska določenega v 44. členu ZDoh-2. Nad tem zneskom bo program sam obdavčil višje zneske (primer plačilne liste spodaj)
![]() | ||||
|
Za obračune pred 01.01.2020 je potrebno poročati ločeno neobdavčen in obdavčen znesek poslovne uspešnosti ali božičnice pod različno vrsto dohodka po naslednjih navodilih:
Evidenca prisotnosti za beleženje časa je enostavno spremljanje dela zaposlenega s pomočjo povezave, katero zaposleni odpre na mobilni napravi.
Spodaj povezava do kratkega predstavitvenega youtube posnetka modula na to temo: https://youtu.be/D3HJ8SW1vbY.
Za aktivacijo beleženja časa, je potrebno da na zaposlenmu vpišemo kontakt (bodisi mail ali mobilni telefon) pod
na katerega bomo poslali povezavo - link za beleženje časa.![]() | ||||
|
Za pošiljanje povezave v meniju
kliknemo na zaposlenega ter na pregled Evidenca prisotnosti na delu. V tem pregledu na vrhu v orodni vrstici kliknemo na meni z dodatnimi možnostmi Več... kjer lahko izberemo pošiljanje povezave:![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | Pošiljanje SMS-ov iz programa je dodatno plačljiva storitev tako, da je predhodno potrebno vplačati dobroimetje. Izdelava ponudbe v ta namen je na voljo v meniju |
![]() | ||||
|
![]() | Navodila, kako si zaposleni lahko nato aktivira napravo in vnaša podatke na naslednji povezavi: Aktivacija naprave in beleženje iz mobilne naprave [11.1] |
Zaposleni preko mobilnih naprav vodijo ure dela, mi pa jih lahko nato spremljamo pod
za zaposlenega ali pa .![]() | ||||
|
Ročno lahko ure delovnega časa urejamo tako, da dodajamo nove dogodke v pregled s pomočjo gumba
.![]() | ||||
|
Urejeno evidenco lahko nato prenašamo v evidenco in obračun delovnih ur v meni
.![]() | ||||
|
Pred prenosom lahko podatke tudi ročno popravimo, spremenimo ure po potrebi.
![]() | ||||
|
Nato lahko te prenešene ure uporabimo za obračun plač.
Za vsakega zaposlenega večrat srečamo naslednjo ikono:
![]() |
Ikona nam ponuja možnosti, da upravljamo z napravami zaposlenega. Lahko jih bodisi deaktiviramo ali ponovno aktiviramo, aktiviramo nove.
![]() | ||||
|
Zaposleni prejme povezavo na mail ali v obliki SMS in s klikom na to povezavo aktivira svojo napravo:
![]() | ||||
|
![]() | Za aktivacijo naprave in pa vsako spremembo statusa (prijava na delo) je potrebno dovoljenje deljenja lokacije (samo v tistemu trenutku).
|
Uporaba povezave za beleženje časa je zelo enostavna:
Na voljo imamo naslednje možnosti za prijavo na delo:
![]() | ||||
|
Po prijavi pa se pojavijo dodatne ikone:
![]() | ||||
|
Na mobilni napravi lahko spremljamo kako je potekalo naše delo v preteklosti:
![]() | ||||
|
Vse ure se beležijo v spletno aplikacijo e-racuni.com pod evidenco prisotnosti, katero najdemo:
za zaposlenega ali pa .
Na iOS (Apple) mobilnih napravah ni možnosti direktno vključiti GPS, ko ga potrebujemo ampak se ta samodejno vključi za aplikacije, kjer to dovolimo v nastavitvah.
Program omogoča vodenje evidence prisotnosti in odsotnosti zaposlenega. Evidenca delovnega časa je na voljo v meniju
.Evidenca delovnega časa omogoča:
![]() | Evidenco lahko vodi vsak zaposleni za sebe ali pa nekdo vodi evidenco za vse zaposlene skupaj! To je odvisno od privilegijev, ki jih imajo zaposleni dodeljene! |
Ko smo kliknili na povezavo Evidenca prisotnosti se nam odpre maska, kot jo npr. prikazuje spodnja slika:
|
V tabeli so označeni tako sobota in nedelja kot tudi prazniki v določenem mesecu, kar je tudi opisano na zgornji sliki.
V maski je omogočeno iskanje in prikaz prisotnosti/odsotnosti po različnih kriterijih npr.:
Ko smo vpisali nek kriterij kliknemo na gumb
in odpre se nam željena evidenca.Primer iskanja po zaposlenem:
|
Primer iskanja po stroškovnem mestu:
Kliknemo na puščico zraven okenca in izberemo željeno stroškovno mesto kot kaže spodnja slika:
|
Lahko pa omejimo iskanje z večimi kriteriji kot npr. na spodnjem primeru:
Primer iskanja z večimi kriteriji:
|
![]() | Kako se vnašajo ure, je opisano v podpoglavju Vnos podatkov v tabelo prisotnosti in odsotnosti [12.2] |
V tabelo prisotnosti in odsotnosti z dela, se vpiše število ur za posamezen dan v mesecu za vsakega zaposlenega posebej. Na spodnji sliki je primer evidence za zaposlenega:
|
Preden začnemo vpisovati naše ure v tabelo je potrebno izbrati mesec za katerega bomo vpisali ure. To naredimo enostavno tako, da kliknemo nanj v vrstici Prikaz za mesec: nad tabelo. Lahko pa sortiramo podatke še po zaposlenemu, stroškovnemu mestu in se odločimo ali želimo prikaz neaktivnih zaposlenih.
Za boljšo evidenco imamo na razpolago več vrstic, ki imajo različne pomene. Najbolj uporabne in privzete na tisku so:
Delo na delovnem mestu | V ta stolpec vpišemo št. ur, ko smo bili prisotni na delovnem mestu |
Dopust | V ta stolpec vpišemo št. ur, ki smo jih porabili za dopust |
Bolniška odsotnost | V ta stolpec vpišemo št. ur, ko smo bili na bolniški |
Odsotnost z dela | V ta stolpec vpišemo št. ur, ko smo bili odsotni zaradi takšnih ali drugačnih razlogov |
Vse ure, ki jih vpisujemo se seštevajo tako, da je možno videti skupno število ur in dni, ko je bil na delu, bolniški, dopustu ali odsoten z dela s takšnih ali drugačnih razlogov. Skupno število ur je izpisano na vrhu tabele v vrsticah Sk. ure in Sk. dnevi, kar lahko vidimo tudi na zgornji sliki.
Samodejni vnos ur v evidenco prisotnosti
Kadar gre za osebo, ki ima vsaki delovni dan enako število ur, lahko dopolnete evidenco prisotnosti s samodejnim vnosom, kjer vpišete ure in pa vrsto, kam naj program ure vpiše.
Primer slika spodaj:
|
![]() | Med vrsticami se lahko premikamo navzdol kar s tipko ENTER ali s puščico dol, v desno pa s tipko Tab! |
![]() | Če smo vnesli spremembe v tabelo moramo kliknemo ENTER na tipkovnici. Ko smo kliknili nanj se bo sprememba shranila! |
V tabelo prisotnosti in odsotnosti z dela lahko evidenco števila ur za posamezen dan v mesecu in za vsakega zaposlenega posebej tudi uvozimo iz preglednice oz. excel datoteke.
Uvoz podatkov je na voljo v
preko menija za izmenjavo podatkov, kot kaže slika:![]() | ||||
|
![]() | Uvozimo lahko vse vrste ur, kot jih lahko tudi ročno vnesemo v tabelo evidence v programu. |
Po kliku na to opcijo se nam odpre stran za izbiro datoteke, ki jo bomo uvozili.
![]() | ||||
|
Ko smo datoteko izbrali potrdimo uvoz podatkov s klikom na gumb
Po uspešnem uvozu se ure shranijo v evidenco, kot na primeru na sliki:
![]() | ||||
|
Struktura datoteke za pravilen uvoz podatkov je opisana na sliki:
![]() | ||||
|
Za pravilen uvoz je potrebno v datoteki vpisati pravilno oznako vrste ur. Uporabimo lahko naslednje oznake za poasmezno vrsto ur, ki so tudi na voljo na izpisu evidence [12.4]:
Del | Delo na delovnem mestu |
Dop | Dopust |
Bol | Bolniška odsotnost |
Ods | Neplačana odsotnost z dela |
Dod | Delo od doma |
Nad | Nadure |
Noč | Nočno delo |
BN3 | Bolniška nad 30 dni |
Pop | Popoldansko delo |
Čak | Čakanje na delo |
Por | Porodniški/očetovski dopust |
Ddč | Deljen delovni čas |
IzD | Izredni dopust |
PN | Službena pot |
![]() | Za lažji uvoz je smiselno predhodno izvoziti evidenco iz programa v excel datoteko. S tem namreč pridobimo datoteko, ki je že v strukturi prilagojeni za uvoz podatkov, ki jo potem samo dopolnimo.
|
![]() | Pri strukturi podatkov v datoteki je pomembno, da najprej vnesemo vrstice za vse ure enega zaposlenega, nato pa nadaljujemo z vrsticami za drugega zaposlenega, itd. |
Evidenco delovnega časa lahko natisnemo preko menija
kjer kliknemo na gumb Tiskanje kot to kaže spodnja slika:![]() | ||||
|
Po kliku se nam odpre naslednja stran:
![]() | ||||
|
Obdobje od: do: | Vnesemo obdobje za katero želimo izpisati evidenco prisotnosti. Vnos podatka je obvezen. |
Zaposleni | Vpišemo ime oz. vsaj začetnico imena zaposlenega za katerega želimo izpisati evidenco.Program nam nato sam ponudi vsa imena na to začetnico oz, kombinacijo črk. |
Str.m. | Vnesemo oz. iz padajočega menija izberemo stroškovno mesto za katero želimo izpisati evidenco. |
Prikaz dodatnih kolon | Obkljukamo dodatne kolone, ki jih želimo na izpisu. Privzete so: Delo na delovnem mestu, dopust, bolniška odsotnost in odsotnost z dela. |
Tip datoteke | Izberemo v katerem formatu želimo izpisati evidenco. |
Izpisana evidenca izgleda takole:
![]() | ||||
|
Modul Dopusti omogoča vodenje dopustov po zaposlenih, izpis odločb o dopustu, izpis poročila o odmerjenem letnem dopustu, prenos dopusta iz preteklega leta in vnos storno dopustov.
![]() | Vodenje dopusta se navezuje na modul kadrovska evidenca, pri čemer vsak vpisan podatek v kadrovsko evidenco pod dopust zniža tudi saldo dopust v evidenci dopustov. |
Za vodenje evidence dopusta je sprva potrebno vnesti podatke pod zaposlenim v meniju
. S klikom na zaposlenega izberemo vrstico Dopust in nato kliknemo na gumb na vrhu.![]() | ||||
|
V pojavno okno vnesemo podatke o količini dopusta, ki pripada zaposlenemu in potrdimo spremembe s klikom na gumb , nato še izberemo
, kateri utripa rumeno v vrhu strani.
![]() | V programu se predvideva, da se prenos dopusta v naslednje poslovno leto izvede najkasneje do konca meseca marca. Od meseca aprila naprej, se predvideva, da smo prenos že uredili in se ponastavi stanje tekočega dopusta na stanje, kot je trenutno vnešeno na zaposlenemu. Po omenjem datumu torej evidence ne urejamo in navodila v nadaljevanju ne veljajo za tekoče poslovno leto. |
Za pravilno vodenje evidence dopusta moramo najprej podatke vnesti v kadrovski evidenci [13.1] tekom poslovnega leta pa moramo ure dopusta voditi tudi v evidenci prisotnosti in obračunu delovnih ur [12].
Prenos dopusta v naslednje poslovno leto se izvede v meniju
.![]() | Pred prenosom dopusta v prihodnje leto je pomembno, da podatkov o dopustu ne spreminjamo v kadrovski evidenci. Novi dopust vpišemo na zaposlenih v kadrovski evidenci šele po prenosu neporabljenega dopusta v novo poslovno leto kar pa izvedemo šele potem, ko smo zaključili obračun plače za december v preteklem letu! |
Prenos za dopusta za zaposlenega uredimo tako, da v meniju
kliknemo kar neposredno na zaposlenega ter vnesemo število dni dopusta za prenos v naslednje leto, kot kaže slika:![]() | ||||
|
![]() | Prenos dopusta lahko uredimo tudi za vse zaposlene hkrati. To uredimo s klikom na gumb , kot kaže slika:
|
Po zaključku prenosa, je potrebno vnesti le še število dni tekočega dopusta na podlagi nove odločbe. Novi dopust vpišemo v kadrovski evidenci v meniju
s klikom na posameznega zaposlenega. Ko se nam odprejo podatki zapsolenega kliknemo na vrstico Dopust in kliknemo na gumb . V vnosni maski vnesemo podatke o novem dopustu za tekoče leto na podlagi odločbe.![]() | ||||
|
Kadar je potrebno zaposlenemu stornirati določeno število dni preteklega dopusta bomo to uredili v meniju
.Stornacijo neporabljenega dopusta lahko izvedemo s klikom na zaposlenega, kjer vnesemo podatke v "Stor. dop. pret. leto:":
![]() | ||||
|
![]() | Neporabljen pretekli dopust lahko storniramo tudi vsem zaposlenim hkrati. To uredimo s klikom na gumb "Storniranje dop. pret. leta":
|
Odločbe za letni dopust se lahko izpišejo neposredno iz evidence dopustov v meniju
kjer v orodni vrstici nad seznamom prikazanih zaposlenih kliknemo na meni z dodatnimi možnostmi Več..., kot kaže slika:![]() | ||||
|
Ko v spustnem seznamu izberemo možnost Izpis odločb za letni dopust lahko uredimo tudi dodatne nastavitve izpisa odločbe, kot so dodatno besedilo, pravni pouk ipd.
![]() | ||||
|
![]() | Odločbo lahko izpišemo za enega zaposlenega ali za vse naenkrat, v kolikor pa smo v podatkih zaposlenih vnesli tudi njihove email naslove pa lahko odločbo pošljemo tudi neposredno na njihove email naslove s klikom na gumb . |
Poročilo o odmerjenem številu letnega dopusta si lahko izpišete v meniju
s klikom na gumb , kjer izberete možnost Poročilo o odmerjenem številu letnega dopusta. Pojavilo se vam bo pojavno okno s ustvarjeno datoteko, na katero kliknete za prenos.![]() | ||||
|
Program omogoča letno poročanje za dohodnino (kontrolni podatki) za DURS in za pokojnino za ZPIZ (M4). Letno poročanje je v programu na voljo v meniju
.![]() | ||||
|
Po kliku na ustrezno opcijo lahko izvedemo preračun zneskov in nato urejamo zapise za letno poročanje za:
Za uvoz podatkov iz obračunov plače je potrebno klikniti na gumb
, kot prikazano na sliki:![]() | ||||
|
![]() | Podatke za dohodnino lahko tudi ročno popravljamo ali jih vnesemo v primeru, ko recimo vsi podatki niso na voljo v programu, ker so bili določeni obračuni narejeni drugje. |
Ko smo podatke uvozili iz obračunov jih lahko natisnemo:
![]() | ||||
|
Podatke lahko zaposlenim pošljemo tudi po epošti v kolikor imamo na zaposlenem vpisan epoštni naslov:
![]() | ||||
|
VIR.DAT se več ne prenaša v eDavke saj smo te podatke poročali že med letom v obliki iREK obrazcev. V kolikor smo med letom obračunavali tudi olajšave za vrzdrževane člane ali obračunali kakšna dodatna pokojninska zavarovanja pa lahko podatke izvozimo preko menija za izmenjavo podatkov, kot kaže slika:
![]() | ||||
|
Oznaka A1 Otrok do 18. leta starosti.
Oznaka A2 Otrok od 18. do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega letanadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in nima rednih dohodkov iz zaposlitve ali izopravljanja dejavnosti.
Oznaka A3 Otrok, ki izpolnjuje pogoje pod oznako A2 in je starejši od 26 let, če se vpišena študij do 26. leta starosti, in to največ za šest let od dneva vpisa na dodiplomski študij innajveč za štiri leta od dneva vpisa na podiplomski študij.
Oznaka A4 Otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če jeprijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oziroma posvojitelji v skupnemgospodinjstvu, kadar nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višineposebne olajšave.
Oznaka A5 Otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo in ima pravico do dodatka zanego otroka v skladu z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ali pravicodo dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskemzavarovanju. K napovedi je treba priložiti odločbo, s katero je priznana navedena pravica.
Olajšava se ne prizna zavezancu, čigar otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ališolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen čedokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. Tedaj se olajšava prizna za dobo, zakatero center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinskeprejemke, prizna pravico do dodatka za nego otroka.
Oznaka B Za delo nezmožen otrok v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno intelesno prizadetih oseb, ne glede na starost.
Za otroka pod oznako A in B velja: lastni otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja; vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali čevnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča; druga oseba, če zavezanec skrbi zanjo na podlagi sodbe sodišča.
Oznaka C Zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, če nima lastnih sredstev zapreživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskegačlana, in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenimpo predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki joplačuje zavezanec.Za zakonca velja oseba, ki živi z zavezancem v zakonski zvezi. Za zakonca velja tudizunajzakonski partner, če živi z zavezancem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je popredpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena zzakonsko zvezo.
Oznaka D Starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanjeoziroma so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana inživijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu vsocialnovarstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev, pod enakimi pogoji tudistarši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino.
Oznaka E Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca, ki mu je osnovna kmetijska inosnovna gozdarska dejavnost edini vir dohodka, velja tudi član gospodinjstva, ki sodeluje pridoseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če nima lastnihsredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od posebne olajšave za vzdrževanegadružinskega člana in pod pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj neuveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Tedaj kot vzdrževanidružinski član zavezanca velja tudi otrok člana kmečkega gospodinjstva.
OPOZORILO: Za vzdrževanega družinskega člana velja oseba, ki ima v Sloveniji prijavljenoprebivališče ali pa je državljan Republike Slovenije oziroma države članice EU ali rezidentdržave, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnegaobdavčevanja dohodka.
V kolikor imamo v podjetju izplačilo odpravnine ali jubilejne nagrade naredimo v ta namen ločeno vrsto dohodka.
Sprva je potrebno vnesti novo postavko za obračun plače v meniju
, ki ima vrsta izplačila/osnove: Bruto odpravnina. Nato v polju vrsta izplačila v spustnem seznamu določimo ali gre za odpravnino ali jubilejno nagrado. Vpišemo še želeni opis unikatno oznako vrstice, in formulo za izračun zneska, ki naj bo polje za vnos zneska oziroma #Param#. Nazadnje vpišemo še mejni znesek ki se ne všteva v davčno osnovo. in potrdimo s klikom na gumb![]() | ||||
|
Po uspešno ustvarjeni postavki za odpravnino oziroma jubilejno nagrado v meniju
ustvarimo nov obračun in pri tem izberemo tudi ustrezno vrsto dohodka, ki ga moramo obračunati in poročati:![]() | ||||
|
![]() | V kolikor moramo obračunati dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celoti ne všteva v davčno osnovo pa izberemo vrsto dohodka 1190!
|
Modul je namenjen organizacijam, ki že imajo informacijsko podporo za obračun plač vendar zaradi narave dela potrebujejo poseben modul za vodenje evidence in obračun nadomestil stroškov za prevoz na delo.
Posebni obračun stroškov prevoza na delo omogoča:
![]() | ||||
|
V vnosna polja vnesemo naslednje podatke:
Obračun za mesec | S klikom na ![]() |
Datum obračuna | Določimo datum obračuna, privzeta izbira pa je tekoči datum. |
Datum izplačila | Določimo datum izplačila stroškov. |
Znesek povračila na km | Vnesemo znesek povračila na km. |
Opombe/opis obračuna | V prazno polje vpišemo poljubno besedilo, ki opisuje obračun. |
Vnos podatkov potrdimo s klikom na
.
Ko smo vnos osnovnih podatkov potrdili, se nam odpre obrazec za izdelavo obračuna:
![]() |
S klikom na gumb
izberemo določenega zaposlenega, za katerega želimo narediti obračun stroškov prevoza na delo.V primeru, da želimo narediti obračun hkrati za vse aktivne zaposlene, kliknemo na gumb
.Ko izberemo zaposlene, za katere želimo narediti obračun stroškov prevoza, se prične izdelava obračuna:
![]() |
Na voljo imamo nekaj različnih gumbov:
![]() | ||||
|
Ko smo obračun zaključili, se nam pokaže pregled obračuna, kjer imamo na voljo tri možnosti:
![]() | ||||
|
Ko smo zaključili obračun, lahko s klikom na gumb pričnemo postopek izplačila obračunanih stroškov. Odpre se nam naslednji obrazec:
![]() | ||||
|
V obrazcu označimo banko s klikom v in kliknemo na gumb .
![]() |
Ko smo naredili obračun stroškov prevoza na delo, lahko obračun tudi poknjižimo na temeljnico tako, da kliknemo na gumb
.![]() | ||||
|
Preko menija
dostopamo do naslednjih možnosti:Preko menija
pa najdemo obrazce:Stran, kjer lahko izbiramo med zgornjimi poročili izgleda takole:
![]() | ||||
|
Posamezno obdelavo oz. poročilo izberemo s klikom na ime obdelave oz. poročila. Odpre se nam vnosna maska za podatke in zaženemo z gumbom
.![]() | Od leta 2007 je v modulu plače dodatno k letnim poročilom dodan še poseben modul za letno poročanje (M4 in kontrolni podatki za dohodnino). S pomočjo modula za letno poročanje je mogoče podatke iz obračunov plač prenesti v posebno evidenco, kjer lahko nato dodamo izplačila izven sistema e-računi ter šele nato izvozimo za DURS oz. prenesemo v eDavki oz. na ZPIZ. |
Poročilo je na voljo v meniju
. Poročilo izpiše podatke o bruto zneskih plač, neto zneskih plač, povračilih, prispevkih, akontaciji dohodnine, odtegljajih, nadomestilih.![]() |
Izberemo ustrezne kriterije:
Obdobje od/do | Vnesemo obdobje za katero želimo izpis poročila. Pri izdelavi izpisa se bodo upoštevali obračuni plač, ki imajo mesec obračuna znotraj vnešenega obdobja. |
Zaposleni | V kolikor ne izberemo zaposlenega, se bodo izpisali podatki za vse zaposlene posebej na svoji strani. |
Izpis za | Izberemo ali želimo izpis samo za zaposlene, ki so označeni, kot invalid ali samo za zaposlene, ki niso označeni, kot invalid. V kolikor nič ne označimo, se bodo izpisali vsi. |
Tip datoteke | Izberemo format dokumenta v katerem želimo izpis (MS Word, Adobe PDF, MS Excel ali OpenOffice). |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije, kliknemo na gumb
za pripravo poročila:![]() | ||||
|
Poročilo uporabljamo za izpis zneskov plač in obračunanih ur za izbrano obdobje. Poročilo izpiše podatke o bruto zneskih, neto zneskih, povračilih, prispevkih, akontaciji dohodnine, odtegljajih, nadomestilih. Zaženemo ga lahko v meniju
![]() | ||||
|
Pri zagonu izpisa poročila izberemo ustrezne kriterije:
Obdobje od/do | Vnesemo obdobje za katero želimo izpis poročila. Pri izdelavi izpisa se bodo upoštevali obračuni plač, ki imajo mesec obračuna znotraj vnešenega obdobja. |
Stroškovno mesto | Izberemo stroškovno mesto, v kolikor jih uporabljamo na plačah in želimo izpis za določeno stroškovno mesto. |
Način izpisa | Obkljukamo lahko način, da se poročilo izpiše po mesecih- vsak mesec ločeno na svoji strani, po stroškovnih mestih- vsako stroškovno mesto na svoji strani ali po zaposlenih- izpisale se bodo rekapitulacije za vsakega zaposlenega posebej. Če tukaj ne obkljukamo ničesar, se bo izpisala le ena stran, s podatki vseh zaposlenih. |
Tip datoteke | Izberemo format dokumenta v katerem želimo izpis (MS Word, Adobe PDF, MS Excel ali OpenOffice). |
Ko smo uredili kriterije, kliknemo na gumb
za izpis poročila:![]() | ||||
|
Poročilo uporabimo kadar želimo izpisati podatke iz obračunov plač v izbranem obdobju. Pročilo izpiše podatke o bruto zneskih, neto zneskih, povračilih, odtegljajih in nadomestilih ter obračunanih prispevkih. Zaženemo ga lahko v meniju
.![]() | ||||
|
V vnosna polja za posamezne kriterije vnesemo naslednje vrednosti:
Obdobje od/do | Vnesemo obdobje za katero želimo izpis poročila. Pri izdelavi izpisa se bodo upoštevali obračuni plač, ki imajo mesec obračuna znotraj vnešenega obdobja. |
Zaposleni | Izberemo zaposlenega za katerega želimo izpis podatkov o izplačanih plačah. V kolikor ne izberemo nobenega, bodo izpisani podatki za vse zaposlene. |
Tip datoteke | Izberemo format dokumenta v katerem želimo izpis (MS Word, Adobe PDF, MS Excel ali OpenOffice). |
S klikom na gumb se prične priprava za izpis poročila po izbranih kriterijih.
![]() | ||||
|
V kolikor za izpis izberemo tip datoteke "MS Excel (XLS)", "MS Excel (XLSX)" ali "OpenOffice.org Calc (ODS)", se nam dodatno izpišejo še podatki o prispevkih delodajalca, znesek regresa in skupni strošek delodajalca.
![]() | ||||
|
Poročilo uporabimo, ko želimo izpisati plačilne liste za več mesecev. Izpiše nam za izsrano obdobje podatke o bruto zneskih plač, neto zneskih plač, povračilih, prispevkih, akontaciji dohodnine, odtegljajih, nadomestilih. Na voljo je v meniju
.![]() | ||||
|
Nastavitev kriterijev za izpis poročila:
Obdobje/obračun | Izberemo od/do katerega meseca želimo izpisati plačilne liste. Pri izdelavi izpisa se bodo upoštevali obračuni plač za izbrano obdobje ali pa izberemo točno določen obračun plače. |
Zaposleni | Izberemo zaposlenega za katerega želimo izpis plačilne liste. V kolikor ne izberemo nobenega, bodo izpisani podatki za vse zaposlene, razdeljeni po straneh. |
Stroškovno mesto | V kolikor na obračunu plače uporabljamo stroškovna mesta, lahko izberemo izpis plačilnih list za izbrano stroškovno mesto. |
Dodatne možnosti | Obkljukamo lahko možnost za izpis plačilnih list samo za zaposlene brez e-mail naslova. Če obkljukamo možnost "Združi obračune istega zaposlenega znotraj posameznega paketa" se bo izpisala skupna plačilna lista za vse obračune znotraj izbranega meseca. |
Izpis plačilne liste v tujem jeziku | Izberemo lahko jezik za izpis plačilne liste. |
Tip datoteke | Izberemo format dokumenta v katerem želimo izpis (MS Word, Adobe PDF, MS Excel ali OpenOffice). |
S klikom na gumb zaženemo poročilo:
![]() | ||||
|
Poročilo je na voljo v meniju
. Poročilo izpiše podatke izplačanih prispevkih za določeni bruto - ločeno prikazani prispevki delavca in delodajalca.![]() |
Izberemo ustrezne kriterije:
Obdobje od/do | Vnesemo obdobje za katero želimo izpis poročila. Pri izdelavi izpisa se bodo upoštevali obračuni plač, ki imajo mesec obračuna znotraj vnešenega obdobja. |
Zaposleni | V kolikor ne izberemo zaposlenega, se bodo izpisali podatki za vse zaposlene posebej na svoji strani. |
Izpis za | Izberemo ali želimo izpis samo za zaposlene, ki so označeni, kot invalid ali samo za zaposlene, ki niso označeni, kot invalid. V kolikor nič ne označimo, se bodo izpisali vsi. |
Tip datoteke | Izberemo format dokumenta v katerem želimo izpis (MS Word, Adobe PDF, MS Excel ali OpenOffice). |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije, kliknemo na gumb
za pripravo poročila:![]() | ||||
|
Poročilo je na voljo v meniju
. Poročilo izpiše podatke o obračunanih urah po zaposlenih za določeno obdobje.![]() |
Izberemo ustrezne kriterije:
Obdobje od/do | Vnesemo obdobje za katero želimo izpis poročila. Pri izdelavi izpisa se bodo upoštevali obračuni plač, ki imajo mesec obračuna znotraj vnešenega obdobja. |
Stroškovno mesto | Izberemo stroškovno mesto, v kolikor jih uporabljamo na plačah in želimo izpis za določeno stroškovno mesto. |
Zaposleni | V kolikor ne izberemo zaposlenega, se bodo izpisali podatki za vse zaposlene posebej na svoji strani. |
Tip datoteke | Izberemo format dokumenta v katerem želimo izpis (MS Word, Adobe PDF, MS Excel ali OpenOffice). |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije, kliknemo na gumb
za pripravo poročila:![]() | ||||
|
Poročilo je na voljo v meniju
. Poročilo izpiše podatke o obračunanih urah, bruto zneskih, prispevkih deloavca, akontaciji dohodnine, prispevkih delodajalca, povračilih in skupnemu strošku v določenemu obdobju.![]() |
Izberemo ustrezne kriterije:
Obdobje od/do | Vnesemo obdobje za katero želimo izpis poročila. Pri izdelavi izpisa se bodo upoštevali obračuni plač, ki imajo mesec obračuna znotraj vnešenega obdobja. |
Zaposleni | V kolikor ne izberemo zaposlenega, se bodo izpisali podatki za vse zaposlene posebej - vsak v svoji vrstici. |
Vrsta zaposlitve | Izberemo lahko izpis poročila za eno ali več vrst zaposlitve:![]() Lahko pustimo prazno za vse izbire in se nam izpišejo podatki za vse vrste zaposlitev. |
Vrsta dohodka | Izberemo vrsto dohodka (eno ali več le teh) za katero želimo izpis. V kolikor pustimo prazno, se nam izpiše poročilo za vse vrste dohodka obračunov plač. |
Invalidnost | Izberemo lahko eno ali več možnosti za invalidnost. Na izbiro imamo naslednje:![]() V kolikor ne izberemo nič se izpiše poročilo za vse zaposlene. |
Stroškovno mesto | Izberemo stroškovno mesto, v kolikor jih uporabljamo na plačah in želimo izpis za določeno stroškovno mesto. |
Dodatne možnosti | Izpišemo lahko poročilo za vse ure in/ali samo zaposlene, ki niso rezidenti Slovenije. |
Način izpisa | Obkljukamo lahko način, da se poročilo izpiše po zaposlenih- izpisale se bodo rekapitulacije za vsakega zaposlenega posebej, po stroškovnih mestih- vsako stroškovno mesto na svoji strani ali po vnešenem delilniku STM [1.14] na obračunih- vsak delilnik na svoji strani. Če tukaj ne obkljukamo ničesar, se bo izpisala le ena stran, s podatki vseh zaposlenih. |
Tip datoteke | Izberemo format dokumenta v katerem želimo izpis (MS Word, Adobe PDF, MS Excel ali OpenOffice). |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije, kliknemo na gumb
za pripravo poročila:![]() | ||||
|
Poročilo je na voljo v meniju
. Poročilo izpiše podatke o stroških dela po vseh vrstah dohodka in na dnu poročila skupni strošek.![]() |
Izberemo ustrezne kriterije:
Obdobje od/do | Vnesemo obdobje za katero želimo izpis poročila. Pri izdelavi izpisa se bodo upoštevali obračuni plač, ki imajo mesec obračuna znotraj vnešenega obdobja. |
Zaposleni | Izberemo lahko med zaposlenimi za katere želimo izpis (enega ali več teh istočasno). V kolikor ne izberemo zaposlenega, se bodo izpisali podatki za vse zaposlene - vsak na svoji strani. |
Tip datoteke | Izberemo format dokumenta v katerem želimo izpis (MS Word, Adobe PDF, MS Excel ali OpenOffice). |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije, kliknemo na gumb
za pripravo poročila:![]() | ||||
|
Poročilo je na voljo v meniju
. Poročilo izpiše podatke o delovni dobi zaposlenih na določeni datum.![]() |
Izberemo ustrezne kriterije:
Del. doba na datum | Zanima nas delovna doba zaposlenih na točno določeni presečni datum, katerega vnesemo v podle - del. doba na datum. |
Dodatne možnosti | Lahko izpišemo delovno dobo le za aktivne zaposlitve (preskočimo tiste, ki imajo status zaposlenega "neaktiven") in/ali dodamo podatek še od prehodni delovni dobi (delovna doba pred datumom zaposlitve v trenutni aktivni zaposlitvi na zaposlenemu). V kolikor ne vpišemo nič, se nam izpiše delovna doba za vse zaposlene brez predhodne delovne dobe. |
Tip datoteke | Izberemo format dokumenta v katerem želimo izpis (MS Word, Adobe PDF, MS Excel ali OpenOffice). |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije, kliknemo na gumb
za pripravo poročila:![]() | ||||
|
Poročilo je na voljo v meniju
. Poročilo izpiše podatke o pripadajoči odpravnini za zaposlene, kjer se upoštevajo zadnji trije zaključeni obračuni plače pred datumom na katerega izpisujemo poročilo. Pridobimo podatke o zadnjih treh bruto plačah, povprečju, delovni dobi, količniku po kateremu se je računalo in bruto znesek odpravnine.![]() |
Izberemo ustrezne kriterije:
Na datum | Vnesemo datum na katerega želimo preveriti višino odpravnine za zaposlene. |
Zaposleni | V kolikor ne izberemo zaposlenega, se bodo izpisali podatki za vse zaposlene posebej na svoji strani. |
Tip datoteke | Izberemo format dokumenta v katerem želimo izpis (MS Word, Adobe PDF, MS Excel ali OpenOffice). |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije, kliknemo na gumb
za pripravo poročila:![]() | ||||
|
Poročilo je na voljo v meniju
. Poročilo izpiše podatke o bruto regresu, vseh prispevkih, akontaciji dohodnine na regres in neto regresu - znesku za izplačilo regresa zaposlenim.![]() |
Izberemo ustrezne kriterije:
Obdobje od/do | Vnesemo obdobje za katero želimo izpis poročila. Pri izdelavi izpisa se bodo upoštevali obračuni plač, ki imajo mesec obračuna znotraj vnešenega obdobja. |
Izpiši kot seznam zaposlenih s skupnim seštevkom na koncu | Lahko dobimo izpis kot seznam in ne kot obračun - primer spodaj na sliki. |
Stroškovno mesto | Izberemo stroškovno mesto, v kolikor jih uporabljamo na obračunu regresa in želimo izpis za določeno stroškovno mesto. |
Način izpisa | Regres lahko izpišemo ločeno po: stroškovnih mestih, mesecih in/ali zaposlenih. To bi pomenilo ločevanje po straneh izpisa. |
Tip datoteke | Izberemo format dokumenta v katerem želimo izpis (MS Word, Adobe PDF, MS Excel ali OpenOffice). |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije, kliknemo na gumb
za pripravo poročila:![]() | ||||
|
Izpis regresa v primeru, ko obkljukamo možnost Izpiši kot seznam zaposlenih s skupnim seštevkom na koncu:
![]() | ||||
|
Poročilo je na voljo v meniju
. Poročilo izpiše podatke iz obračunanih prispevkov za zasebnika.![]() | Poročilo lahko zaganjamo v podjetjih s pravno obliko s.p. in za zaposlenega, ki ima označeno vrsto zaposlitve nosilec s.p.. |
![]() |
Izberemo ustrezne kriterije:
Obdobje od/do | Vnesemo obdobje za katero želimo izpis poročila. Pri izdelavi izpisa se bodo upoštevali obračuni plač, ki imajo mesec obračuna znotraj vnešenega obdobja. |
Tip datoteke | Izberemo format dokumenta v katerem želimo izpis (MS Word, Adobe PDF, MS Excel ali OpenOffice). |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije, kliknemo na gumb
za pripravo poročila:![]() | ||||
|
Poročilo je na voljo v meniju
. Poročilo izpiše podatke o![]() |
Izberemo ustrezne kriterije:
Obdobje od/do | Vnesemo obdobje za katero želimo izpis poročila. Pri izdelavi izpisa se bodo upoštevali obračuni plač, ki imajo mesec obračuna znotraj vnešenega obdobja. |
Zaposleni | V kolikor ne izberemo zaposlenega, se bodo izpisali podatki za vse zaposlene v seznamu. |
Izpiši samo vsote po postavkah | Za vsako bruto postavku skupna vsota za vse izbrane zaposlene (primer izpisa spodaj) |
Izpiši po zaposlenih in vseh postavkah | Za vsako bruto postavko, za vsakega zaposlenega ločeno (primer izpisa v XLS spodaj). Izšemo lahko le v Excel formatu! |
Tip datoteke | Izberemo format dokumenta v katerem želimo izpis (MS Word, Adobe PDF, MS Excel ali OpenOffice). |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije, kliknemo na gumb
za pripravo poročila:![]() | ||||
|
Izpis, kot ga dobimo, v kolikor obkljukamo: Izpiši samo vsote po postavkah:
![]() | ||||
|
Izpis, kot ga dobimo, v kolikor obkljukamo: Izpiši po zaposlenih in vseh postavkah:
![]() | ||||
|
Poročilo je na voljo v meniju
. Poročilo izpiše povzetek avtorskih honorarjev - bruto znesek honorarja, akontacijo dohodnine in neto znesek.![]() |
Izberemo ustrezne kriterije:
Obdobje od/do | Vnesemo obdobje za katero želimo izpis poročila. Pri izdelavi izpisa se bodo upoštevali obračuni plač, ki imajo mesec obračuna znotraj vnešenega obdobja. |
Tip obračuna | Izberemo lahko enega izmed tipov drugih honorajev za izpis. Izbiramo med naslednjimi:![]() |
Stroškovno mesto | Izberemo stroškovno mesto, v kolikor jih uporabljamo na obračunih in želimo izpis za določeno stroškovno mesto. |
Zaposleni | V kolikor ne izberemo zaposlenega, se bodo izpisali podatki za vse zaposlene glede na način združevanja (po zaposlenih ali po stroškovnemu mestu). |
Združi po | Izberemo ali želimo združevanje izpisa po zasposlenih ali stroškovnemu mestu. |
Tip datoteke | Izberemo format dokumenta v katerem želimo izpis (MS Word, Adobe PDF, MS Excel ali OpenOffice). |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije, kliknemo na gumb
za pripravo poročila:![]() | ||||
|
Poročilo je na voljo v meniju
. Poročilo izpiše plačilne liste za druge honorarje, glede na honorar, katerega si izberemo: bruto znesek, prispevek delavca in delodajalca.![]() |
Izberemo ustrezne kriterije:
Mesec obračuna od:/do: | Izberemo obdobje za izpis. Pri izdelavi izpisa se bodo upoštevali obračuni honorarja, ki imajo mesec obračuna znotraj vnešenega meseca obračuna. |
Tip obračuna | Izberemo lahko enega izmed tipov drugih honorajev za izpis. Izbiramo med naslednjimi:![]() |
Stroškovno mesto | Izberemo stroškovno mesto, v kolikor jih uporabljamo na obračunih in želimo izpis za določeno stroškovno mesto. |
Dodatne možnosti | Dodatno si lahko obkljukamo izpis plačilni le za zaposlene, kateri v kadrovski nimajo vpisanega e-mail naslova, ob predvidevanju, da si za ostale ne potrebujemo izpisati, samo smo jim plačilno poslali na e-mail naslov. |
Tip datoteke | Izberemo format dokumenta v katerem želimo izpis (MS Word, Adobe PDF, MS Excel ali OpenOffice). |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije, kliknemo na gumb
za pripravo poročila:![]() | ||||
|
Poročilo je na voljo v meniju
. Poročilo izpiše podatke o prisotnosti zaposlenih, ki jih vnašamo v .![]() |
Izberemo ustrezne kriterije:
Obdobje od/do | Vnesemo obdobje za katero želimo izpis poročila. Pri izdelavi izpisa se bodo upoštevali obračuni plač, ki imajo mesec obračuna znotraj vnešenega obdobja. |
Zaposleni | V kolikor ne izberemo zaposlenega, se bodo izpisali podatki za vse zaposlene posebej na svoji strani. |
Str. m. | Izberemo stroškovno mesto, v kolikor jih uporabljamo na plačah in želimo izpis za določeno stroškovno mesto. |
Poslovna enota | Izberemo poslovno enoto, v kolikor vodimo zaposlene po poslovnih enotah (vpisana v kadrovski na zaposlenemu). |
Dodatne možnosti | Lahko v primeru mesečnega izpisa označimo združevanje zaposlenih na eni strani (druga slika spodaj), dodatno si lahko označimo prikaz podatkov o delovnemu času, izpis vsot po vrstah ur (redno delo, dopust, praznik...) in/ali izpis samo vrst ur, kjer imamo vrednosti. |
Dodatne kolone | Izberemo lahko še eno ali več možnosti za dodatne kolone za druge vrste nadomestil, ki privzeto niso zajete na poročilu:![]() |
Tip datoteke | Izberemo format dokumenta v katerem želimo izpis (MS Word, Adobe PDF, MS Excel ali OpenOffice). |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije, kliknemo na gumb
za pripravo poročila:![]() | ||||
|
Izpis evidence prisotnosti, kjer imamo izpis v enemu mesecu za več zaposlenih na eni strani:
![]() | ||||
|
Poročilo je na voljo v meniju
. Poročilo izpiše obrazec S-1 (PODATKI O ZAPOSLITVI IN O PLAČI OZIROMA OSNOVI, OD KATERE SO BILIOBRAČUNANI PRISPEVKI ZA STARŠEVSKO VARSTVO)![]() |
Izberemo ustrezne kriterije:
Obdobje od/do | Vnesemo obdobje za katero želimo izpis poročila. |
Zaposleni | Vnos podatka je obvezen - poročilo lahko izpisujemo le za posameznega zaposlenega. |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije, kliknemo na gumb
za pripravo poročila:![]() | ||||
|
Poročilo je na voljo v meniju
. Poročilo izpiše obrazec s podatki o bruto plači, izplačilu, nadomestilo, manjkajočih mesecih za delovno dobo in osnovo od katere so bili obračunani prispevki.![]() |
Izberemo ustrezne kriterije:
Obdobje od | Vnesemo obdobje - mesec za katero želimo izpis poročila. |
Zaposleni | Vnos podatka je obvezen - poročilo lahko izpisujemo le za posameznega zaposlenega. |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije, kliknemo na gumb
za pripravo poročila:![]() | ||||
|
Poročilo je na voljo v meniju
. Poročilo izpiše obrazec s podatki o urah zavarovalne osnove v določenemu letu za zaposlenega in bruto osnovi.![]() |
Izberemo ustrezne kriterije:
Leto | Vnesemo obdobje - mesec za katero želimo izpis poročila. |
Zaposleni | Vnos podatka je obvezen - poročilo lahko izpisujemo le za posameznega zaposlenega. |
Dodatne možnosti | Izpis imamo le za posameznega zaposlenega oz. dodatni pogoj lahko izpišemo vse zaposlene kot seznam. |
Tip datoteke |
Ko smo vnesli vse potrebne kriterije, kliknemo na gumb
za pripravo poročila:![]() | ||||
|
Preden obrazec izpišemo moramo imeti vpisano registrsko številko zavezanca, ki smo jo dobili od ZPIZ-a. Številka se vpiše v meniju
v polje Reg. št. delodajalca pri ZPIZ.Ko smo kliknili na povezavo Podatki za obrazec M4/M8 od leta 2008, se nam odpre maska:
![]() | ||||
|
Na voljo imamo gumbe
, , in .Obrazec M4 zpisujemo z gumbom
v MS Word-u, OpenOffice.org ali PDF Adobe Acrobat. Možnost imamo, da natisnemo obrazec M4 za zaposlene posebej, prav tako v treh različnih formatih.Končni izgled obrazca
![]() | ||||
|
![]() | Pred urejanjem nastavitev na strani eVEM je potrebno kontaktirati uporabniško podporo za aktivacijo vmesnika, saj je omogočen le v okviru paketa PREMIUM po vklopu. |
Za uvoz elektronskih bolniških listov in oddajo refudacij preko eVEM portala je potrebno prvo urediti prijavo oz. registracijo na portalu e-VEM in prijaviti certifikat s katerim boste oddajali obrazce na portal e-VEM. Obrazec za prijavo najdete na https://ws.spot.gov.si/spot-ndm/cert/register.ndm.
Po prijavi odjemalca na e-VEM portalu vam e-VEM dodeli posebno številko za prijavo, ki jo vnesete v
v polje e-VEM št. za eNDM in eBOL vmesnik.Pred pričetkom uporabe je potrebno v sistem tudi uvozit certifikat, ki ste ga prijavili na evem. Navodila za uvoz certifikata najdete na Uvoz digitalnih certifikatov.
Po uspešno uvoženemu certifikatu, sledite navodilom na naslednji povezavi: Navodila za eBOL [18.1].
Lahko pa oddajate tudi refundacijo na eVEM na naslednji povezavi: Zahtevki refundacij eNDM [18.2].
Program omogoča uvoz elektronskih bolniških listov iz eVEM portala. Uporabnik mora imeti privilegije za uvoz el. bolniških listov in pošiljanje refundacij na e-VEM. Za uvoz je potrebno na eVEM-u prijaviti certifikat in potem v program vpisati dodeljeno številko, ki jo dobimo na eVEM in vnesti certifikat (podrobnejši opis eVEM vmesnik za eBOL in ENDM [18]).
S klikom na Plače->Bolniški listi eBOL, se nam odpre stran Bolniški listi - pregled in iskanje:
Na pregledu bolniških listov imamo možnost iskanja posameznih bolniških listov po osnovnih kriterijih. Zraven gumba za iskanje pa se nahaja tudi gumb za uvoz bolniških listov s katerih sprožimo uvoz bolniških listov. V oknu, ki se nam ob uvozu bolniških listov prikaže mora vnesti obdobje za bolniške liste v katerem so bili bolniški listi izdani. Uvoz bolniških listov je možen za največ 50 dni.
V nastavitvah podjetju
si lahko označite, da se bolniški listi uvažajo avtomatsko Omogoči avtomatski uvoz bolniških listov (vsako nedeljo ponoči). V tem primeru se potem vsako nedeljo ponoči sproži uvoz in se uvozijo bolniški listi, ki še niso uvoženi v sistemu. Uvozijo se bolniški listi izdani zadnjih 50 dni.Ob kreiranju obračuna plače se preverijo tudi elektronski bolniški listi in se bolniške za refundacijo tudi avtomatsko prenesejo v obračune plač zaposlenih.
Program omogoča kreiranje zahtevkov za refundacijo iz obračuna plače in pošiljanje na eVEM. Uporabnik mora imeti privilegije za uvoz el. bolniških listov in pošiljanje refundacij na e-VEM. Za uvoz je potrebno na eVEM-u prijaviti certifikat in potem v program vpisati dodeljeno številko, ki jo dobimo na eVEM in vnesti certifikat (podrobnejši opis eVEM vmesnik za eBOL in ENDM [18]).
S klikom na
, se nam odpre stran Zahtevki refundacij eNDM - pregled in iskanje:Na pregledu zahtevkov za refundacijo imamo možnost iskanja posameznih zahtevkov po osnovnih kriterijih. Poleg gumba
pa se nahaja tudi gumb . Vlogo lahko pripravimo ročno z izbiro gumba za pripravo vloge:Bolj pogosto pa se odločamo, da podatke o refundaciji prenašamo avtomatsko iz obračuna plače v meniju
. Možnost za prenos refundacij med zahtevke se nam ponudi, v kolikor je obračun plače zaključen in iz njega lahko izpišemo refundacijski obrazec, kar pomeni, da smo imeli bolezen nad 30 dni, za katero imamo izpolnjeno zadržanost.Ob kreiranju obračuna plače se preverijo tudi elektronski bolniški listi in se bolniške za refundacijo tudi avtomatsko prenesejo v obračune plač zaposlenih.
V kolikor želimo refundacijski zahtevek uspešno oddati na eVEM, nas kontrola opozori na morebitne manjkajoče priponke, te so lahko:
Opozorila ni, v kolikor uporabljamo tudi eBOL [18.1] in na podlagi uvoženega bolniškega lista za zaposlenega iz spustnega seznama izberemo eBOL ID:
Ko izpolnimo vse pogoje, se nam pojavi gumb
.Zahtevek nato na podlagi oddaje na eVEM iz njihovega portala lahko pridobi naslednje statuse:
- Vloga je vložena v sistem in čaka na obdelavo
- Vloga je v vrsti za pošiljanje
- Vloga se pošilja na ZZZS
- ZZZS je prejel vlogo
- Zahtevek zapisan v tabelo paketov in čaka na prepis v nabiralnike
- Zahtevek prepisan v nabiralnike in čaka na avtomatsko vsebinsko kontrolo
- Zahtevek čaka na obravnavo pri referentu
- Zahtevek v obravnavi pri referentu
- Vloga je zavrnjena
- Vloga je odobrena
- Vloga (zahtevek) je delno odobrena in delno izplačana
- Zahtevek vsebuje tehnične napake, obravnava zaključena
- Vloga je razveljavljena
- Pri procesu prenosa ali obdelave vloge je prišlo do napake
Na podlagi teh statusov lahko na pregledu in iskanju vseh zahtevkov tudi zahtevke filtriramo, pregledujemo, iščemo med njimi itd.
---