E-bilanca.net navodila za uporabo

Navodila za uporabo programa http://www.e-bilanca.net za izdelavo letnih poročil in obračuna davka za samostojne podjetnike (DDD) in gospodarske družbe (DDPO).

Program bilanca05.net omogoča, da na enem mestu vnesemo vse podatke, ki jih zahtevata DURS in AJPES. Program nadomešča AJPES-ove programe in programe DURS-a (Silvester Fineus in Silvester Pelias).

Prednosti uporabe programa E-bilanca.net so:

 

1. Kako prenesemo podatke iz preteklega v novo poslovno leto?

Program omogoča, da ob prehodu v novo poslovno leto vanj prenesemo podatke iz prejšnjega poslovnega. Pri prenosu podatkov se skopirajo matični podatki ter podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, ki se prenesejo v ustrezne stolpec za preteklo leto.

Prenos v novo poslovno leto izvedemo tako, da najprej kliknemo na zavihek za preteklo poslovno leto npr. |Poslovno leto 2006, ter nato izberemo zavezanca, ki ga želimo prenesti v novo poslovno leto.

Ko se nam odpre vnosna maska za matične podatke kliknemo na gumb Prenos v 2007 ter potrdimo prenos podatkov v novo poslovno leto. Potek je prikazan tudi na sledeči sliki:

  
Prenos podatkov v novo poslovno leto
  
  Slika 1: Prenos podatkov v novo poslovno leto

 

2. Kontrola vnosa podatkov s pomočjo kontrolnih seštevkov in primerjavo z bruto bilanco

Letna poročila večinoma sestavljamo na podlagi izpisa bruto bilance iz glavne knjige računovodskega programa. V programu imamo prav zato dodan funkcionalnost za obratni izračun vsot po razredih bruto bilance iz podatkov, ki so vnešeni v letnem poročilu. V primeru, ko bilanca "ne gre skupaj" lahko na ta način hitro ugotovimo v katerem razredu oz. v katerih postavkah je vnos podatko napačen. Prikaz kontrolnih podatkov je dosegljiv na vsaki strani, kjer se vnašajo podatki za zavezanca, prav tako pa tudi pri vnosu tekočih bilančnih podatkov, kot to prikazuje naslednja slika:

  
Vnos tekočih podatkov
  
  Slika 2: Vnos tekočih podatkov

S klikom na povezavo Kontrolni seštevki se odpre okence s skupnim seštevkom prihodkov R7 in odhodkov R4, ter odhodkov R7 in drugimi seštevki.

S kontrolnimi seštevki lahko sedaj hitro ugotovimo, če smo vnesli pravilne zneske iz bruto bilance. V primeru, da ugotovimo, da se nam odhodki ne ujemajo z bruto bilanco, imamo možnost s klikom ODHODKI (R4) prekontrolirati stroške po skupinah kontov.To nam prikazuje naslednja slika:

  
Razširitev prikaza odhodkov
  
  Slika 3: Razširitev prikaza odhodkov

Po vseh pravilno vnešenih podatkih iz bruto bilance na koncu okenca kotrolni seštevki, program omogoča tudi hitro kontrolo rezultata, torej pravilnost izračuna dobiček/izguba kot to prikazuje naslednja slika.

  
Takojšen prikaz oz. izračun rezultata
  
  Slika 4: Takojšen prikaz oz. izračun rezultata

 

3. Vnos podatkov v prilogo za zaposlovanje

Ko v meniju |Tekoči podatki |Priloge kliknemo na povezavo Zaposlovanje, se nam odpre naslednja maska za vnos podatkov:

  
Maska za vnos podatkov v prilogo za zaposlovanje
  
  Slika 5: Maska za vnos podatkov v prilogo za zaposlovanje

Novo vrstico za vnos podatkov v posamezno tabelo dodamo s klikom na gumb za vnos nove vrstice, kot kaže spodnja slika:

  
Gumb za dodajanje nove vrstice za vnos podatkov v tabelo
  
  Slika 6: Gumb za dodajanje nove vrstice za vnos podatkov v tabelo

Po kliku na gumb za dodajanje nove vrstice se nam bo dodala vrstica v tabelo. Ko smo dodali vrstico pa podatke vnašamo tako, da kliknemo na polje v vrstici, ki pripada določenemu stolpcu. To je lepo vidno na spodnji sliki:

  
Vnašanje podatkov v tabelo
  
  Slika 7: Vnašanje podatkov v tabelo

Vsaka tabela v prilogi za zaposlovanje ima svojo orodno vrstico, ki izgleda takole:

  
Orodna vrstica za tabelo v prilogi za zaposlovanje
  
  Slika 8: Orodna vrstica za tabelo v prilogi za zaposlovanje

Posamezne funkcije v orodni vrstici lahko opravljamo le nad označenimi vrsticami!

Vrstico označimo tako, da jo odkljukamo kot kaže spodnja slika:

  
Označevanje vrstice
  
  Slika 9: Označevanje vrstice

Ko smo vnesli vse podatke v tabelo jih potrdimo s klikom na gumb Potrditev vnosa podatkov

 

4. Elektronska oddaja podatkov v eDavke iz programa Bilanca07.net

Pred kliknemo na gunb Izvoz v eDavke moramo zapreti vsa okna, kjer smo že prijavljeni v eDavke.

Če tega ne storimo, lahko pride do problemov s prijavo v eDavke, ker program eDavki ne zazna digitalnega certifikata. Ti problemi so še posebej pogosti takrat, ko je digitalni certifikat shranjen na kartici.

 

5. Avtomatski prenos podatkov na AJPES

Avtomatski prenos podatkov na AJPES predstavlja hiter in preprosto postopek za oddajo podatkov iz letnega poročila v spletno aplikacijo na naslovu www.ajpes.si. Postopek za avtomatski prenos podatkov iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida na AJPES je prikazan v naslednjih štirih korakih:

5.1 Korak 1: Klik na zavihek za izvoz podatkov na DURS in AJPES

  
Zavihek za izvoz podatkov na DURS in AJPES
  
  Slika 10: Zavihek za izvoz podatkov na DURS in AJPES

5.2 Korak 2: Klik na gumb za avtomatski prenos na AJPES

  
Gumb za prenos podatkov na AJPES
  
  Slika 11: Gumb za prenos podatkov na AJPES

5.3 Korak 3: Vnos uporabniškega imena in gesla za AJPES

  
Vpis uporabniškega imena in gesla za AJPES
  
  Slika 12: Vpis uporabniškega imena in gesla za AJPES

V tem koraku vnesemo uporabniško ime in geslo, ki nam ga je dodelil AJPES. S tem uporabniškim imenom in geslom se bo program Bilanca07.net prijavil na spletno stran www.ajpes.si in oddal podatke. Pri oddaji podatkov lahko izberemo ali naj se podatki uvozijo v že obstoječe podjetje z isto davčno številko ali pa naj se ustvari novo podjetje.

Če ne želimo vsakič znova vpisovati uporabniškega imena in gesla lahko označimo  Shrani uporabniško ime za drugič  ter  Shrani geslo za drugič .

Ko vnesemo vse podatke kliknemo na gumb Prenesi podatke. Po kliku počakamo nekaj sekund in prikazala se nam bo naslednja stran.

Če ne označite  Shrani geslo za drugič , se vaše geslo ne bo shranilo nikjer v programu. Vaše geslo se tako uporabi samo za prenos in se takoj nato izbriše iz pomnilnika.

Na strani www.bilanca07.net jamčimo za najvišjo stopnjo tajnosti podatkov.

5.4 Korak 4: Potrditev oddaje podatkov na www.ajpes.si

  
Poročilo o prenosu podatkov
  
  Slika 13: Poročilo o prenosu podatkov

Sedaj je prenos na stran www.ajpes.si zaključen. V programu Bilanca07.net se nam prikaže obvestilo, ki ga izpiše AJPES-ov program ob uvozu podatkov.

S klikom na gumb Prijava v AJPES nas bo brskalnik preusmeril na spletno stran AJPES in nas prijavil v AJPES-ov program. V AJPES-ovem programu lahko sedaj potrdimo oddajo letnega poročila.

 

6. Ročni uvoz podatkov za AJPES na stran www.ajpes.si

Namesto ročnega prenosa podatkov na AJPES vam priporočamo, da uporabite avtomatski prenos podatkov [5] saj boste tako prihranili na času ter se izognili možnosti, da pride do zamenjave datotek in s tem do oddaje napačnih podatkov.

Program Bilanca07.net omogoča izvoz podatkov v formatu XML za uvoz na spletni strani AJPES http://www.ajpes.si.

  
Izvoz datoteke XML za AJPES na strani '''Izpisi'''
  
  Slika 14: Izvoz datoteke XML za AJPES na strani '''Izpisi'''

Pred uvozom datoteke na stran http://www.ajpes.si je potrebno narediti izvoz datoteke iz programa Bilanca07.net. To naredimo tako, da kliknemo na sličico z disketo Diskette.gif ter nato datoteko XML shranimo na lokalni disk (npr. v C:\).

Ko smo datoteko shranili na lokalni disk se prijavimo v aplikacijo na strani http://www.ajpes.si/zr. Ko se nam pri vnosu podatkov za s.p. prikaže orodna vrstica kliknemo na gumb Uvoz (glej sliko).

  
Orodna vrstica v spletni aplikaciji AJPES z gumbom za uvoz podatkov
  
  Slika 15: Orodna vrstica v spletni aplikaciji AJPES z gumbom za uvoz podatkov

Po kliku na gumb za uvoz se prikaže naslednja stran:

  
Stran za uvoz podatkov v spletno aplikacijo AJPES
  
  Slika 16: Stran za uvoz podatkov v spletno aplikacijo AJPES

S pritiskom na gumb Browse... oz. Prebrskaj... lahko izberete datoteko v katero ste predtem iz programa Bilanca07.net shranili podatke o zavezancu.

Dodatno lahko na strani za uvoz podatkov izberete ali želite podatke uvoziti, kot novo podjetje, ali pa jih želite uvoziti v trenutno izbrano podjetje, pri čemer se obstoječi podatki prepišejo s podatki iz izbrane datoteke.

Uvoz podatkov zaključite tako, da s pritiskom na gumb Uvoz prenesete podatke v spletno aplikacijo AJPES.

Po zaključku prenosa se podatki iz Bilanca07.net prikažejo v AJPES-ovi spletni aplikaciji tako, da jih lahko oddate in natisnete potrdilo o oddaji.

 

7. Spletni vmesnik za avtomatsko izmenjavo podatkov z računovodskimi programi

Spletni vmesnik za avtomatsko izmenjavo podatkov omogoča, da v program za bilance uvozimo podatke iz drugih računovodskih program s pomočjo spletnega prenosa podatkov po protokolu HTTP POST. To pomeni, da se podatki iz drugega programa prenesejo brez vmesnega shranjevanja datotek in siceršnjih nadležnih izvozov ter uvozov podatkov. Prenos podatkov poteka na enak način, ki je sicer običajen za prenose datotek XML v eDavke [http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/Technicals/WebImport.aspx]. Spodnja slika prikazuje način delovanja prenosa podatkov v program za izdelavo letnih poročil.

  
Prikaz delovanja izmenjave podatkov z računovodskimi programi
  
  Slika 17: Prikaz delovanja izmenjave podatkov z računovodskimi programi

V računovodski aplikaciji imamo več možnosti izvedbe takšnega prenosa podatkov:

Od tega trenutka dalje se celotna obdelava prenese na spletno aplikacijo bilanca05.net zato implementacija izmenjave podatkov ne zahteva večjega programerskega posega.

7.1 Struktura HTML strani za izvoz zaključnega računa

Stran HTML, ki pošlje HTTP zahtevek s podatki mora vsebovati element FORM zato, da se ob potrditvi v brskalniku izvede HTTP POST zahtevek na ciljno lokacijo https://gorisek.com/bilanca05/WebImport.

Forma mora vsebovati tudi naslednje elemente:

7.2 Postopek prenosa zaključnega računa preko spletnega vmesnika

7.3 Struktura podatkov

Za uspešno izveden prenos podatkov je potrebno upoštevati strukturo podatkov.

Datoteke XML se pri uvozu ne preverjajo striktno s predpisano shemo ampak zelo ohlapno. S tem je računovodskim programom omogočeno, da se izvozijo samo tisti podatki, ki so tam na voljo, ostale pa uporabnik vpiše v našem programu od koder se nato kompletni podatki izpišejo na predpisanih obrazcih oz. pošljejo v eDavke in na AJPES.

7.4 Testni primer HTML datoteke za prenos podatkov v spletno aplikacijo Bilanca05.net

Na spodnji povezavi je pripeta HTML datoteka z vzorčnimi podatki za prenos podatkov v aplikacijo Bilanca05.net, ter XML datoteki za izvoz v spletno aplikacijo AJPES in eDavki.

WebImportExample.html
Velikost: 40,24 kB
AJPES.xml
Velikost: 9,14 kB
eDavki.xml
Velikost: 20,76 kB

 

8. Sistemska administracija programa Bilanca05.net

To poglavje vsebuje navodila za sistemsko administracijo programa Bilanca05.net v primeru, ko se odločite za nakup licence in namestitev programa na vašem računalniku ali v računalniškem omrežju vašega podjetja.

Naloge, ki jih opravlja sistemski administrator so naslednje:

 

8.1. Namestitev programa Bilanca05.net

Namestitev programa Bilanca05.net poteka popolnoma avtomatsko tako, da jo lahko načeloma opravimo tudi brez posebnih računalniških znanj. Program namestimo na računalnik tako, da z interneta prenesemo namestitveni program Bilanca07Setup.exe ter ga zaženemo na našem računalniku in s tem namestimo program Bilanca05.net.

Namestitev programa na računalnik je mogoča samo za uporabnike, ki zakupijo izpis davčnih obrazcev za minimalno 25 zavezancev.

V primeru, da vaše podjetje zakupi izpis napovedi za manj kot 25 zavezancev programa ni mogoče namestiti. V tem primeru vam priporočamo, da program Bilanca05.net uporabljate preko interneta [http://www.bilanca05.net].

Če želite program Bilanca05.net uporabljati v lokalnem omrežju si pred namestitvijo programa preberite navodila za delo v lokalnem omrežju [8.6].


8.1.1 Prenos namestitvenega programa z interneta

Namestitveni program Bilanca07Setup.exe prenesemo z interneta tako, da po prijavi na strani http://www.bilanca05.net v meniju izberemo opcijo |Download (glej sliko spodaj):

  
Izbira opcije za prenos namestitvenega programa
  
  Slika 18: Izbira opcije za prenos namestitvenega programa

Po kliku na |Download se vam prikaže naslednja stran:

  
Prenos namestitvenega programa
  
  Slika 19: Prenos namestitvenega programa

Na prikazani strani kliknemo na Bilanca07Setup.exe , kot je prikazano na sliki in program se bo preko interneta prenesel na vaš računalnik.

8.1.2 Postopek namestitve programa Bilanca05.net

Po prenosu programa Bilanca07Setup.exe z interneta ga skopiramo na računalnik, kjer bomo namestili program. Z dvojnim klikom na datoteko zaženemo namestitev in prikaže se naslednje okno:

  

Po kliku na gumb Naprej > se prikaže okno z licenčno pogodbo:

  

V oknu najprej izberemo, da soglašamo z licenčnimi pogoji ter nato kliknemo na gumb Naprej >. V naslednjem koraku se prikaže okno, kjer izberemo mapo oz. direktorij kamor želimo namestiti program Bilanca05.net:

  

Po izbiri direktorija kliknemo na gumb Naprej >, nakar se nam prikaže okno za izbiro programske mape menija |Start v katero so bo uvrstil program Bilanca05.net. Privzeta izbira je, da se ustvari nova programska mapa.

  

Po kliku na Naprej > se prikaže naslednje okno:

  

V tem oknu lahko odznačimo privzeto nastavitev, če ne želimo, da se nam na namizju ustvari bližnjica do programa Bilanca05.net. Nato kliknemo na Naprej >.

  

V zgornjem oknu s klikom na gumb Namesti potrdimo izbire iz predhodnih oken ter s tem namestimo program.

Po namestitvi programa Bilanca05.net se le-ta avtomatsko zažene. Pred prvo uporabo programa je potrebno le-tega še aktivirati [8.2].

Ob namestitvi programa Bilanca05.net se avtomatsko namesti tudi začetna podatkovna baza narejena v SQLite, ki vsebuje vse potrebne tabele in začetne podatke. Če želite Bilanca05.net uporabljati v zahtevnejšem okolju, kjer potrebujete bolj zmogljivo in zanesljivo podatkovno bazo, kontaktirajte uporabniško podporo e-računi [http://www.e-racuni.com], da vam svetuje pri namestitvi programa Bilanca05.net na vašo platformo podatkovne baze.

 

8.2. Aktiviranje programa Bilanca05.net pred prvo uporabo

Aktiviranje programa Bilanca05.net je potrebno iz dveh razlogov:

Med aktiviranjem Bilanca05.net se program poveže s centralnim strežnikom na naslovu http://www.bilanca05.net zato med aktivacijo potrebujete povezavo na internet.

Po aktiviranju programa povezava z internetom ni več potrebna.

Pred aktiviranjem programa si pripravite uporabniško ime in vstopno geslo, ki ste ga dobili na strani http://www.bilanca05.net.

Namestitev programa na računalnik je mogoča samo za uporabnike, ki zakupijo izpis napovedi za minimalno 25 zavezancev.

V primeru, da vaše podjetje zakupi izpis napovedi za manj kot 25 zavezancev programa ni mogoče aktivirati. V tem primeru vam priporočamo, da program Bilanca05.net uporabljate preko interneta [http://www.bilanca05.net].

Po prvem zagonu programa Bilanca05.net se najprej odpre okno z obrazcem za aktiviranje programa, ko je prikazano na sledeči sliki:

  
Aktiviranje programa Bilanca05.net
  
  Slika 26: Aktiviranje programa Bilanca05.net

Za aktiviranje programa vnesemo enako uporabniško ime in geslo, kot smo ga uporabljali za vstop v program na spletni strani http://www.bilanca05.net.

Ko vnesemo uporabniško ime in geslo kliknemo na gumb Aktivacija programa. V tem trenutku se program preko interneta poveže s centralnim strežnikom Bilanca05.net in na računalnik prenese licenčni ključ ter vse podatke, ki ste jih vnesli na spletni strani http://www.bilanca05.net.

Ko je aktiviranje programa zaključeno lahko pričnemo z uporabo programa na enak način, kot smo to počeli na spletni strani http://www.bilanca05.net.

 

8.3. Kupili smo licence za izpis dodatnega števila zavezance? Kako naj ponovno aktiviramo program?

Ko je licenčna verzija programa aktivirana se v lokalno inštalacijo zapiše vrsta licence in največje število zavezancev, ki jih je možno voditi v programu.

V primeru dokupa dodatnih zavezancev je potrebno program ponovno aktivirati [8.2]. To naredimo tako, da izbrišemo datoteko BILANCA06.KEY, ki se nahaja v istem direktoriju kamor smo namestili program Bilanca05.net.

Ko je datoteka BILANCA06.KEY izbrisana bo program zahteval ponovno aktivacijo [8.2]. Po ponovni aktivaciji se bo lokalna namestitev sinhronizirala s spletnim strežnikom in izvedla se bo aktivacija za novo večje število zavezancev.

 

8.4. Nadgradnja programa Bilanca05.net z novo verzijo

Vsakič, ko v programerski razvojni ekipi izdelamo novo verzijo programa Bilanca05.net se vse spremembe in dodelave programa takoj vidne tudi na spletni strani http://www.bilanca05.net. Na računalnikih, kjer teče licenčna verzija programa pa se le-ta ne osveži avtomatsko temveč je vsakič potrebno ročno namestiti novo verzijo programa. V tem poglavju je opisan postopek kako nadgradimo program Bilanca05.net na najnovejšo verzijo.


Pred vsako nadgradnjo programa vam priporočamo, da si vedno naredite varnostno kopijo [8.7] vaših podatkov. V nasprotnem primeru se vam lahko zgodi, da se v primeru neuspešne nadgradnje programa ne boste mogli vrniti nazaj na staro verzijo programa.

V primeru, da gre karkoli narobe vam bo varnostna kopija podatkov omogočila povratek v prvotno stanje.

  1. Pri vsaki prijavi v program Bilanca05.net le-ta najprej preveri na centralnem strežniku, ali obstaja novejša verzija programa. Če je na centralnem strežniku pripravljena novejša verzija programa Bilanca05.net, vam program prikaže obvestilo o možnosti nadgradnje programa Bilanca05.net na novejšo verzijo:

      
    Obvestilo o novejši verziji programa na centralnem strežniku
      
      Slika 27: Obvestilo o novejši verziji programa na centralnem strežniku
  2. Če želimo nadgraditi trenutno verzijo programa Bilanca05.net na novejšo, potem v programu izberemo možnost v meniju |Moj profil |Nadgradnje programa:

      
    Nadgradnja programa je možna v meniju Moj profil->Nadgradnje programa
      
      Slika 28: Nadgradnja programa je možna v meniju Moj profil->Nadgradnje programa
  3. Po izbiri možnosti Nadgradnje programa se prikaže stran s podatki o trenutni verziji lokalnega strežnika, verziji programa, ki je na voljo za nadgradnjo ter opisom sprememb, ki so vključene v novo verzijo programa.

    V kolikor nam v vrstici Status povezave za nadgradnjo program javi status OK pomeni, da lahko začnemo z nadgradnjo programa s klikom na gumb Prenos datotek in nadgradnja na verzijo X

      
    Prikaz podatkov o trenutni verziji programa, verziji programa na strežniku ter novostih v novi verziji programa Bilanca05.net
      
      Slika 29: Prikaz podatkov o trenutni verziji programa, verziji programa na strežniku ter novostih v novi verziji programa Bilanca05.net

  4. Po kliku na gumb Prenos datotek in nadgradnja na verzijo X, kjer je X številka aktualne verzije na strežniku, se bo začel prenos datotek za nadgradnjo programa s centralnega strežnika. V vrstici Status povezave za nadgradnjo se bo izpisalo besedilo Poteka prenos datotek in namestitev nove verzije... ( XY% ), kjer je XY procentualna vrednost končanega prenosa. Ta vrednost se ne osvežuje avtomatsko, zato je za prikaz trenutne vrednosti prenosa potrebno klikniti na gumb Osveži

      
    Prenos podatkov s centralnega strežnika
      
      Slika 30: Prenos podatkov s centralnega strežnika
  5. Po končanem prenosu vseh datotek, ki so potrebne za nadgradnjo programa, se bo program Bilanca05.net samodejno zaprl ter ponovno zagnal. Ob ponovnem zagonu programa se bo izvedla nadgradnja podatkovne baze ter ostalih komponent programa Bilanca05.net. Ko se nadgradnja zaključi, se bo odprlo glavno okno programa Bilanca05.net in program je pripravljen za uporabo. Verzija programa Bilanca05.net je usklajena z zadnjo aktualno verzijo na strežniku, če vam program v meniju |Moj profil |Nadgradnje programa v vrstici Status povezave za nadgradnjo izpiše status UP-TO-DATE.

      
    Lokalna verzija programa je usklajena z verzijo programa na centralnem strežniku
      
      Slika 31: Lokalna verzija programa je usklajena z verzijo programa na centralnem strežniku

Pomembno: Med prenosom datotek za nadgradnjo programa Bilanca05.net s centralnega strežnika, ne izklapljajte vašega računalnika oz. ne zapirajte programa Bilanca05.net, saj tako onemogočite uspešno nadgranjo programa! Program se bo samodeljno zaprl in ponovno zagnal sam, ko bo prenos datotek s centralnega strežnika končan v celoti.

Pomembno: Med preverjanjem aktualne verzije na centralnem strežniku ter med prenosom datotek za nadgradnjo programa Bilanca05.net, mora biti lokalni računalnik povezan z internetom. Vsak izpad internetne povezave med prenosom datotek s centralnega strežnika prekine prenos datotek, kar pomeni, da se nadgradnja programa ne bo izvedla!

Ponovno aktiviranje programa med letom ni več potrebno. Ponovno aktiviranje programa je potrebno le v primeru, če zakupite dodatno število zavezancev ter ob prehodu v novo poslovno leto.

Kako aktiviramo program je opisano v poglavju z opisom aktiviranja programa [8.2].

 

8.5. Namestitev in povezava programa Bilanca05.net na obstoječi ali drug podatkovni strežnik

Program Bilanca05.net se po privzetih nastavitvah namesti tako, da se podatki shranjujejo v podatkovni bazi SQLite v datoteki bilanca.db. Podatkovna baza SQLite ni primerna oz. ni priporočljiva za zahtevnejša okolja zato je program Bilanca05.net možno povezati tudi druge podatkovne strežnike.

Strežnik Bilanca05.net tako lahko deluje s podatkovnimi bazami SQLite, MS Access, MS SQL Server/MSDE, IBM DB2/UDB, Oracle in PostgreSQL. S pomočjo nastavitev v konfiguracijski datoteki davnapoved.cfg lahko določimo na katerem podatkovnem strežniku bo tekel program.

V nadaljevanju so opisane specifike uporabe strežnika Bilanca05.net s posameznimi podatkovnimi bazami.

8.5.1 SQLite

Podatkovna baza SQLite je privzeta podatkovna baza za delovanje Bilanca05.net. Ob namestitvi programa se tako avtomatsko ustvari datoteka bilanca.db v katero se shranjujejo podatki.

Parametri za povezavo na SQLite podatkovno bazo se nastavijo v datoteki DAVNAPOVED.CFG ter so naslednji:

[Database Access]
ServerType=SQLITE
Database=C:\Program Files\ITC DAVNAPOVED 2003\bilanca.db
User=admin
Password=

Če uporabljate Bilanca05.net s podatkovno bazo SQLite je potrebno poskrbeti za redno izdelavo varnostne kopije datoteke s podatki.

To pomeni, da je potrebno periodično kopirati datoteko bilanca.db na rezervni podatkovni medij. S tem si boste zagotovili varnost vaših podatkov tudi v primeru, da se vam izbrišejo oz. uničijo podatki na vašem trdem disku.


8.5.2 MS Access

Parametri za povezavo na MS Access se nastavijo v datoteki DAVNAPOVED.CFG ter so naslednji:

[Database Access]
ServerType=ODBC_MSAccess
Database=davnap
User=
Password=

Če uporabljate Bilanca05.net s podatkovno bazo MS Access je potrebno poskrbeti za redno izdelavo varnostne kopije datoteke s podatki.

To pomeni, da je potrebno periodično kopirati datoteko DATA\DAVNAP.MDB na rezervni podatkovni medij. S tem si boste zagotovili varnost vaših podatkov tudi v primeru, da se vam izbrišejo oz. uničijo podatki na vašem trdem disku.

8.5.3 MS SQL Server / MSDE

Za povezavo na strežnik SQL oz. uporabo e-obračunov z MSDE je potrebno ustvariti vir podatkov ODBC ter v datoteki DAVNAPOVED.CFG nastaviti parametre, kot so določeni v naslednjem primeru:

[Database Access]
ServerType=ODBC_SQLServer
Database=SQL_DAVNAP
User=administrator
Password=geslo


Pri tem je ODBC podatkovni vir poimenovan SQL_DAVNAP, za prijavo pa se uporablja uporabniško ime administrator in geslo geslo.

8.5.4 IBM DB2 / UDB

Za uporabo e-obračunov s podatkovno bazo IBM DB2 / UDB je potrebno ustvariti vir podatkov ODBC za podatkovno bazo DB2 ter v datoteki DAVNAPOVED.CFG nastaviti parametre, kot so določeni v naslednjem primeru:

[Database Access]
ServerType=ODBC_DB2
Database=DAVNAPOVED
User=db2admin
Password=db2


Pri tem je ODBC podatkovni vir poimenovan DAVNAPOVED, za prijavo pa se uporabi uporabniško ime db2admin ter geslo db2.

8.5.5 Oracle

Za uporabo Bilanca05.net s podatkovno bazo Oracle je potrebno ustvariti vir podatkov ODBC za podatkovno bazo Oracle ter v datoteki DAVNAPOVED.CFG nastaviti parametre, kot so določeni v naslednjem primeru:

[Database Access]
ServerType=ODBC_Oracle
Database=DAVNAPOVED
User=ociadm
Password=oracle


Pri tem je ODBC podatkovni vir poimenovan DAVNAPOVED, za prijavo pa se uporabi uporabniško ime ociadm ter geslo oracle.

8.5.6 PostgreSQL

Za povezavo Bilanca05.net s podatkovno bazo PostgreSQL ni potrebno ustvariti podatkovnega vira ODBC temveč se Bilanca05.net poveže direktno s strežnikom PostgreSQL. Potrebna je vsaj verzija PostgreSQL 7.2, ki lahko teče bodisi na strežniku Linux ali Windows (s Cygwin). Za povezavo s PostgreSQL je potrebno v datoteki DAVNAPOVED.CFG nastaviti parametre, kot so določeni v naslednjem primeru:

[Database Access]
ServerType=PostgreSQL
Database=pgserver:5000/davnapoved
User=pgadmin
Password=pass


Pri tem je pgserver ime strežnika na katerem teče PostgreSQL (namesto imena lahko uporabite tudi IP številko strežnika). Strežnik teče na portu 5000, če ga ne določimo pa bo uporabljen privzet port 5432. Podatkovna baza na strežniku se imenuje davnapoved. Za prijavo se uporabi uporabniško ime pgadmin in geslo pass.

 

8.6. Konfiguriranje programa Bilanca05.net za uporabo na več računalnikih v intranet omrežju

Program Bilanca05.net je intranetna aplikacija in kot tak primeren za uporabo v lokalnem intranetnem omrežju.

Program Bilanca05.net je tako v lokalnem omrežju možno uporabljati na dva načina:

  1. Program Bilanca05.net namestimo na računalnik, ki ga določimo kot strežnik. Z drugih računalnikov program uporabljamo tako, da se povežemo na strežnik preko internetnega brskalnika. Takšna omrežna namestitev ima naslednje prednosti:
  2. Program Bilanca05.net namestimo na vsak računalnik posebej. Tak način namestitve ima precej slabosti zato ga ne priporočamo. Naštejmo le nekatere:

Zaradi naštetih slabosti 2. variante omrežne namestitve bo v nadaljevanju opisana le 1. varianta namestitve, ko jo prikazuje shema na sledeči sliki:

  
Namestitev programa v intranetnega omrežja s strežnikom in požarnim zidom
  
  Slika 32: Namestitev programa v intranetnega omrežja s strežnikom in požarnim zidom

8.6.1 Namestitev in aktiviranje programa na strežniku

Namestitev in aktiviranje programa na strežniku potekata popolnoma enako, kot namestitev na delovno postajo. Oba postopka sta opisana že v predhodnih poglavjih.

Po namestitvi in aktiviranju programa na strežniku si moramo zapisati IP številko strežnika. Do IP številke strežnika najlažje pridemo tako, da poženemo ukazno vrstico (t.i. command prompt) ter vtipkamo ukaz IPCONFIG, kot je prikazano na naslednji sliki:

  
Uporaba IPCONFIG za ugotovitev IP številke strežnika
  
  Slika 33: Uporaba IPCONFIG za ugotovitev IP številke strežnika

IP številka strežnika je razvidna v vrstici IP Address: ter je na zgornjem primeru enaka 192.168.2.100. To številko si zapišemo saj jo bomo kasneje potrebovali za povezavo drugih računalnikov s strežnikom na katerem teče Bilanca05.net.

8.6.2 Uporaba programa Bilanca05.net na drugih računalnikih v lokalnem omrežju

Program Bilanca05.net na drugem računalniku pričnemo uporabljati tako, da najprej zaženemo internetni brskalnik. Ko se brskalnik odpre v naslovno vrstico vpišemo IP številko strežnika, kot je prikazano na naslednji sliki:

  
Vpis naslova lokalnega strežnika Bilanca05.net
  
  Slika 34: Vpis naslova lokalnega strežnika Bilanca05.net

Po vzpostavitvi povezave z računalnikom, kjer je nameščen program Bilanca05.net se prikaže vstopna stran za program Bilanca05.net. Na vstopni strani vpišemo uporabniško ime in geslo, ki smo ju uporabili za aktiviranje programa. Po prijavi lahko pričnemo z uporabo programa.

Priporočamo vam, da si takoj, ko se vam prikaže vstopna stran le-to dodate med priljubljene povezave. Tako vam naslednjič ne bo potrebno poznati IP številke intranetnega strežnika ampak boste do programa dostopali preko priljubljenih povezav.

Če želite dostopati do programa Bilanca05.net iz drugega računalnika, morate imeti na strežniku ves čas zagnan program Bilanca05.net.

V primeru, da kdorkoli zapre programsko okno programa Bilanca05.net in s tem konča izvajanje programa bo s tem avtomatsko onemogočil možnost dostopa do programa z drugih računalnikov.

Program Bilanca05.net ne bo deloval, če imate na strežniku nameščen požarni zid, ki blokira dostop z ostalih računalnikov preko TCP porta na katerem teče strežnik.

Za dostop do Bilanca05.net z drugih računalnikov je potrebno omogočiti dostop do porta na katerem teče Bilanca05.net. Privzet port za delovanje Bilanca05.net je HTTP port 80.

 

8.7. Izdelava varnostnih kopij podatkov iz programa Bilanca05.net

8.7.1 Uvod

Izdelava varnostnih kopij podatkov (t.i. backup) je eno od osnovnih opravil vsakega sistemskega administratorja. Varnostne kopije podatkov nam omogočajo, da v primeru neljubih dogodkov (kot so npr. odtujitev opreme, pokvarjeni diski, požar, poplave, ipd.) v najkrajšem času ponovno vzpostavimo podatkovno bazo in delujoči program ter povrnemo rezultate minulega dela. Brez varnostnih kopij so rezultati našega dela izpostavljeni velikemu tveganju, da jih izgubimo. Že samo odpoved računalniških diskov ni vprašanje tipa če, ampak samo kdaj. Izdelava varnostnih kopij podatkov je torej neizogibna, zato je potrebno vedeti katere datoteke vsebujejo vaše podatke in katere so programske datoteke, ki so del namestitvenega programa in jih ni potrebno vključiti v varnostno kopijo podatkov.

8.7.2 Datoteke programa Bilanca05.net

Od datotek programa Bilanca05.net je potrebno narediti varnostno kopijo naslednje datoteke.

pri čemer je C:\Program Files\ITC DAVNAPOVED 2003 direktorij kamor smo namestili program.

Datoteka davnapoved.cfg vsebuje nastavitve za povezavo s podatkovno bazo. Varnostno kopijo te datoteke je torej dejansko potrebno narediti le v primeru, ko uporabljamo drugo podatkovno bazo in ne MS Access, ki je privzeta podatkovna baza ob namestitvi programa.

Če uporabljamo SQLite oz. programa nismo konfigurirali za uporabo druge podatkovne baze [8.5], potem te datoteke ni potrebno kopirati.

8.7.3 Datoteke s podatki pri uporabi podatkove baze SQLite

Podatki, ki se uporabljajo in s katerimi delamo v programu Bilanca05.net so shranjeni v datoteki bilanca.db. Datoteka bilanca.db se nahaja na naslednji lokaciji:

pri čemer je C:\Program Files\ITC DAVNAPOVED 2003 direktorij kamor smo namestili program.

V primeru, da smo program Bilanca05.net povezali z drugo podatkovno bazo [8.5], je datoteka bilanca.db nepotrebna saj ne vsebuje dejanskih podatkov, ki se uporabljajo.

8.7.4 Izdelava varnostne kopije podatkov pri uporabi druge podatkovne baze

V primeru, da smo program Bilanca05.net povezali z drugo podatkovno bazo [8.5], je potrebno izdelati varnostno kopijo podatkov v skladu z navodili za uporabo podatkovnega strežnika, ki se uporablja v vašem omrežju.

 

9. Metodolgija obrazcev in prilog

 

9.1. DDPO

 

9.1.1.1 Priloga 3a

9.1.2. PODATKI V ZVEZI Z RAZKRITJEM SKRITIH REZERV

Obrazec Podatki v zvezi z razkritjem skritih rezerv izpolnijo davčni zavezanci, ki sestavljajo davčni obračun na obračunski dan združitev oziroma delitev v skladu z določili zakona, ki ureja statusno preoblikovanje gospodarskih družb. V skladu z 38. členom ZDDPO-2 mora zavezanec razkriti skrite rezerve, ki se nanašajo na preostalo premoženje, in skrite rezerve, ki se nanašajo na preneseno premoženje. Zato mora zavezanec v primeru delitev za skrite rezerve izpolniti dva obrazca.

Znesek, ki predstavlja skrite rezerve, se izračuna kot razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan sestave davčnega obračuna. Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati ali na drug način zamenjati sredstvo, ali s katerim je mogoče poravnati obveznost, ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski instrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta stranki medsebojno neodvisni in enakopravni. Davčna vrednost posameznega sredstva ali obveznosti je znesek, ki se prisodi temu sredstvu ali obveznosti pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.

V stolpec 2 se pod zap. št. od 1 do 7 in od 9 do 10 vpišejo zneski poštene vrednosti posameznih postavk, ki so navedene v stolpcu 1, v stolpec 3 pa davčne vrednosti teh postavk. Pri sredstvih se ugotavljajo skrite rezerve (stolpec 4), če je razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo pozitivna. Če je davčna vrednost večja od poštene vrednosti, se razlika vpisuje s predznakom minus (–).

Pri obveznostih se ugotavljajo skrite rezerve, če je razlika med davčno vrednostjo in pošteno vrednostjo pozitivna. Če je poštena vrednost večja od davčne vrednosti, se razlika vpisuje s predznakom minus (–).

Pod zap. št. 8 se vpiše seštevek zneskov postavk (vsota zap. št. 1 do 7). Postavke s predznakom minus zmanjšujejo seštevek.

Pod zap. št. 11 se vpiše seštevek zneskov postavk (vsota zap. št. 9 in 10). Postavke s predznakom minus zmanjšujejo seštevek.

Pod zap. št. 12 se vpiše seštevek zneskov pod zap. št. 8 in 11. Skupen znesek v stolpcu 4 predstavlja skrite rezerve.

To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

 

9.1.2.1 Priloga 3b

9.1.3. PODATKI V ZVEZI S SKRITIMI REZERVAMI IZ PRENESENIH SREDSTEV V PRIMERU IZSTOPNE OBDAVČITVE OZIROMA UVELJAVLJANJE ODLOGA PLAČILA DAVKA OD VKLJUČENIH SKRITIH REZERV PO 54.b ČLENU ZDDPO-2

Obrazec Podatki v zvezi s skritimi rezervami iz prenesenih sredstev v primeru izstopne obdavčitve oziroma uveljavljanje odloga plačila davka od vključenih skritih rezerv po 54.b členu ZDDPO-2 izpolnijo davčni zavezanci, ki razkrivajo skrite rezerve v skladu s 54.a členom ZDDPO-2 oziroma uveljavljajo odlog plačila davka iz naslova skritih rezerv iz prenesenih sredstev po 54.b členu ZDDPO-2.

9.1.4. Podatki v zvezi s skritimi rezervami iz prenesenih sredstev v primeru izstopne obdavčitve

V vrstico 1 se vpiše poštena vrednost prenesenih sredstev.

V vrstico 2 se vpiše davčna vrednost prenesenih sredstev.

V vrstici 3 se izračuna vrednost skritih rezerv. Znesek, ki pomeni skrite rezerve, se izračuna kot razlika med pošteno vrednostjo (vrstica 1) in davčno vrednostjo (vrstica 2) prenesenih sredstev ob prenosu. Če je ta razlika negativna, se šteje, da je enaka nič.

V vrstici 4 se izračuna davek iz naslova skritih rezerv iz prenesenih sredstev, v zvezi s katerim se lahko uveljavlja odlog plačila. Če je znesek skritih rezerv iz prenesenih sredstev (vrstica 3) manjši od davčne osnove v zap. št. 13 davčnega obračuna, se ta izračuna kot: (znesek skritih rezerv iz prenesenih sredstev (vrstica 3) / davčna osnova (zap. št. 13 davčnega obračuna)) * davek (zap. št. 17 davčnega obračuna). Če je znesek skritih rezerv iz prenesenih sredstev (vrstica 3) višji ali enak davčni osnovi v zap. št. 13 davčnega obračuna, je davek iz naslova skritih rezerv iz prenesenih sredstev enak davku iz zap. št. 17 davčnega obračuna.

9.1.5. Uveljavljanje odloga plačila davka v skladu s 54.b členom ZDDPO-2

V vrstici 5 se uveljavlja odlog plačila davka iz naslova skritih rezerv iz prenesenih sredstev v skladu s 54.b členom ZDDPO-2. Če zavezanec uveljavlja odlog plačila, označi DA.

V vrstici 6 zavezanec vpiše število obrokov (v skladu s 370.a členom ZDavP-2 zavezanec lahko določi največ pet obrokov).

9.1.6. Načrt odplačevanja obrokov davka iz naslova skritih rezerv iz prenesenih sredstev v skladu s 370.a členom ZDavP-2

V stolpcu 1 se izračuna znesek obrokov glede na število obrokov v vrstici 6 (enaki obroki).V stolpcu 2 se izračunajo/vpišejo obresti v skladu s 104. členom ZDavP-2.V stolpcu 3 se izračuna višina obveznosti za plačilo po posameznem obroku.V stolpcu 4 se določi zapadlost obveznosti, pri čemer prvi obrok v skladu s 370.a členom ZDavP-2 zapade v plačilo v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna, naslednji obroki pa po poteku enega leta od zapadlosti predhodnega obroka.

To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

 

9.1.6.1 Priloga 5

9.1.7. PODATKI V ZVEZI S POKRIVANJEM DAVČNE IZGUBE

9.1.8. (zap. št. 15.3 obračuna)

Obrazec Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 15.3 obračuna, ali ima nepokrito davčno izgubo iz preteklih davčnih obdobij, ali ima davčno izgubo v davčnem obdobju, za katero se predlaga obračun (podatek pod zap. št. 14 obračuna). Obrazec Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube se izpolnjuje in predlaga tudi, kadar je v davčnem obdobju, za katero se predlaga obračun, na podlagi davčnega nadzora nastopila sprememba višine davčne izgube, ki zadeva predhodna davčna obdobja, in če je v davčnem obdobju zavezanec upravičen do prenosa izgub zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve. Obrazec Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube se izpolnjuje in predlaga tudi, če je pri zavezancu v dveh letih po spremembi lastništva za več kot 50 odstotkov prišlo do bistvene spremembe dejavnosti in ima zavezanec ostanek nepokrite davčne izgube iz leta spremembe lastništva ali iz preteklih davčnih obdobij ter če zavezanec v skladu s 37. členom ZDDPO-2 izgubi pravico do pokrivanja davčne izgube iz preteklih let v znesku prihodkov, ki jih ni vključil v davčno osnovo zaradi prenehanja obveznosti družbe.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more v tem obdobju pokrivati nepokritih davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, v obrazcu Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube izpolnjuje podatke, če je imel v zadnjem davčnem obdobju, ko je še ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, izkazan ostanek nepokrite davčne izgube v stolpcu 8 oziroma če je na podlagi davčnega nadzora nastopila sprememba višine davčne izgube, ki zadeva predhodna davčna obdobja, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma če je v davčnem obdobju zavezanec upravičen do prenosa izgub zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve oziroma če ima ostanek nepokrite davčne izgube, pa je pri zavezancu v dveh letih po spremembi lastništva za več kot 50 odstotkov prišlo do bistvene spremembe dejavnosti in ima zavezanec ostanek nepokrite davčne izgube iz leta spremembe lastništva ali iz preteklih davčnih obdobij oziroma če zavezanec v skladu s 37. členom ZDDPO-2 izgubi pravico do pokrivanja davčne izgube iz preteklih let v znesku prihodkov, ki jih ni vključil v davčno osnovo zaradi prenehanja obveznosti družbe.Obrazec Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube se izpolnjuje v eurih s centi.

9.1.8.1 Sprememba lastništva za več kot 50 odstotkov in izpolnjen eden od dodatnih pogojev

Zavezanec za davek obkroži ustrezen odgovor glede na to, ali se mu je ali ni v davčnem obdobju neposredno ali posredno lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic spremenilo za več kot 50 odstotkov glede na stanje lastništva na začetku davčnega obdobja, in hkrati zavezanec že dve leti pred spremembo lastništva ni opravljal dejavnosti ali pa jo je dve leti pred spremembo lastništva bistveno spremenil, razen če jo je bistveno spremenil zaradi ohranjanja delovnih mest ali sanacije poslovanja. Če zavezanec obkroži DA, lahko pokriva le davčno izgubo, nastalo pred davčnim obdobjem, za katero se je uporabljal ZDDPO-1.

9.1.8.2 Stolpec 1 – Davčno obdobje

V vrstico »Pretekla obdobja« se vpisujejo še nepokrite davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij.Vrstica »Tekoče obdobje« se nanaša na davčno obdobje, za katero se sestavlja obračun.

9.1.8.3 Stolpec 2 – Nepokrita davčna izguba

V vrstico »Pretekla obdobja« se vpiše znesek davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij, ki je zavezanec še ni pokrival in jo ima možnost pokrivati (podatki iz stolpca Ostanek nepokrite izgube iz obrazca Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube iz predhodnega davčnega obdobja). V vrstico »Tekoče obdobje« se vpiše davčna izguba z zap. št. 14 obračuna za davčno obdobje, za katero se predlaga obračun. Če ima zavezanec pri podatku o spremembi lastništva za več kakor 50 odstotkov obkrožen odgovor DA, se v preglednico vpišejo le podatki o davčni izgubi, nastali v letu 2004 ali prej.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, izpolnjuje podatke v tem stolpcu, če je imel v zadnjem davčnem obdobju, ko je še ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, izkazane podatke v stolpcu Ostanek nepokrite davčne izgube v obrazcu Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube. Podatke, ki se nanašajo na obdobja, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, vpiše v vrstico »Pretekla obdobja«.

9.1.8.4 Stolpec 3 – Sprememba višine davčne izgube zaradi odločbe v postopku nadzora

Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med davčno izgubo, ugotovljeno v morebitnem davčnem nadzoru, in davčno izgubo, ugotovljeno v obračunu davka. Če je bila v postopku nazora ugotovljena nižja davčna izguba kakor v obračunu zavezanca, se vpiše razlika z negativnim predznakom. Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, in še niso bile vključene v Prilogo 5 obračunov za pretekla obdobja.

9.1.8.5 Stolpec 4 – Prenos izgub zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve

Vpiše se znesek prenesene izgube v skladu s 40. in 43. členom ZDDPO-2 zaradi prenosa premoženja oziroma v skladu z 49. in 53. členom ZDDPO-2 zaradi združitve ali delitve. Pri prevzemni družbi se v davčnem obdobju, ki sledi obračunskemu dnevu združitve (ali razdelitve ali oddelitve), vpišejo ostanki nepokrite davčne izgube prenosne družbe (prenosnih družb) iz Priloge 5 obračuna(-ov), sestavljenega na obračunski dan združitve (ali razdelitve ali oddelitve), ki se lahko prenašajo. Pri prenosni družbi se vpišejo podatki v ta stolpec le v primeru, ko prenosna družba po prenosu premoženja ali oddelitvi ne preneha. V tem primeru se vpišejo ostanki nepokrite davčne izgube, ki so se prenesli, z negativnim predznakom v prvem davčnem obračunu, ki sledi obračunskemu dnevu oddelitve oziroma dnevu prenosa premoženja.

9.1.8.6 Stolpec 5 – Zmanjšanje nepokrite davčne izgube iz drugih razlogov

Vpiše se znesek nepokrite davčne izgube, ki je zavezanec zaradi bistvene spremembe dejavnosti, do katere je prišlo v dveh letih po spremembi lastništva za več kot 50 odstotkov, sprememba dejavnosti pa ni posledica ohranjanja delovnih mest ali sanacije poslovanja, ne sme pokrivati. Znesek se nanaša na nepokrito davčno izgubo iz leta spremembe lastništva in na nepokrito izgubo iz preteklih davčnih obdobij (razen davčne izgube iz leta 2004 ali prej). Če je zavezanec (v celoti ali delno) že uveljavljal davčno izgubo, mora za znesek že uveljavljene davčne izgube povečati davčno osnovo pod zap. št. 12.6 obračuna.Zavezanec, ki v postopku prisilne poravnave po zakonu, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, v davčno osnovo ne vključi prihodkov zaradi prenehanja obveznosti družbe, v ta stolpec vpiše znesek nepokrite davčne izgube iz preteklih let v znesku teh obveznosti.

9.1.8.7 Stolpec 6 – Skupaj nepokrita davčna izguba

Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3 in 4, zmanjšan za znesek iz stolpca 5, pri tem pa je treba upoštevati morebitni negativni predznak pred zneskoma v stolpcih 3 in 4. Če je seštevek negativen, se vpiše 0.

9.1.8.8 Stolpec 7 – Pokrivanje davčne izgube v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun (n)

Vpiše se znesek pokrivanja davčne izgube. Znesek pokrivanja davčne izgube ne sme biti višji od zneska v stolpcu 6. Skupni znesek pokrivanja davčne izgube, izkazan v stolpcu 7, mora biti enak znesku pod zap. št. 15.3 obračuna in je lahko izkazan največ v višini 50 % davčne osnove davčnega obdobja, tj. največ v višini 50 % zneska pod zap. št. 13 obračuna.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more pokrivati davčne izgube v obdobju, za katerega sestavlja obračun. Nepokrito davčno izgubo iz stolpca 6 prenaša v naslednje davčno obdobje. Nepokrito davčno izgubo iz davčnih obdobij, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, bo lahko koristil šele v davčnih obdobjih, ko bo ponovno ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.

9.1.8.9 Stolpec 8 – Ostanek nepokrite davčne izgube

Vpiše se razlika med stolpcema 6 in 7.

 

9.1.8.10 Priloga 6a

9.1.9. PODATKI V ZVEZI Z OLAJŠAVO ZA INVESTIRANJE po 55.a členu ZDDPO-2

9.1.10. (zap. št. 15.8 obračuna)

Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje po 55.a členu ZDDPO-2 (v nadaljevanju: Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje) se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 15.8 obračuna in/ali če ima zavezanec neizkoriščen del davčne olajšave iz tekočega ali preteklih davčnih obdobij. Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje se izpolnjuje in predlaga tudi, kadar je v davčnem obdobju, za katero se predlaga obračun, na podlagi davčnega nadzora nastala sprememba višine davčne olajšave, ki se nanaša na davčna obdobja od n-6 do n-1, če je v davčnem obdobju zavezanec upravičen do prenosa olajšav zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve ali ob vložitvi sredstev samostojnega podjetnika posameznika v pravno osebo ob izpolnjevanju pogojev iz 2. točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2. Podatki v polje za davčno obdobje n-6 se vpisujejo le, če je katero koli obdobje od n do n-5 krajše od 12 mesecev.

Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more uveljavljati olajšave za investiranje po 55.a členu ZDDPO-2, niti ne more v tem obdobju koristiti neizkoriščenih delov davčne olajšave za investiranje po 55.a členu ZDDPO-2 iz preteklih davčnih obdobij.

Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, v obrazcu Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje izpolnjuje podatke, če je imel v zadnjem davčnem obdobju, ko je še ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, izkazan neizkoriščen del davčne olajšave oziroma če je na podlagi davčnega nadzora nastopila sprememba višine davčne olajšave, ki se nanaša na predhodna davčna obdobja, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma če je v davčnem obdobju zavezanec upravičen do prenosa olajšav zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve ali ob vložitvi sredstev samostojnega podjetnika posameznika v pravno osebo ob izpolnjevanju pogojev iz 2. točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2.

Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje se izpolnjuje v eurih s centi.

9.1.10.1 Znesek investicij v tisto opremo in neopredmetena sredstva, za katera se lahko uveljavlja davčna olajšava v davčnem obdobju

Vpiše se znesek investicij v opremo in neopredmetena sredstva, za katera se lahko uveljavlja davčna olajšava in jih je imel zavezanec v davčnem obdobju, za katero izpolnjuje davčni obračun. V ta znesek zavezanec ne vključi vlaganj v opremo po 1. in 2. točki drugega odstavka 55.a člena ZDDPO-2 in vlaganj v neopredmetena sredstva, navedena v tretjem odstavku 55.a člena ZDDPO-2. V ta znesek se tudi ne vključijo investicije v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oz. proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. V ta znesek se ne vključujejo vlaganja, ki jih je zavezanec imel v davčnem obdobju, če jih je v istem davčnem obdobju tudi že prodal oz. odtujil ali če je v istem davčnem obdobju pridobil opremo na podlagi finančnega najema in izgubil pravico uporabe opreme. V ta znesek se ne vključuje vlaganj v opremo in neopredmetena sredstva, za katera zavezanec uveljavlja olajšavo po 55. členu ZDDPO-2.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, zneskov ne vpisuje.

9.1.10.2 Stolpec 1 – Davčno obdobje

Vpiše se ustrezno davčno obdobje v obliki LLLL ali v obliki DD. MM. LL–DD. MM. LL. Davčno obdobje n pomeni davčno obdobje, za katero se sestavlja davčni obračun.

9.1.10.3 Stolpec 2 – 40 odstotkov investiranega zneska tekočega obdobja

Vpiše se 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva, za katera zavezanec lahko uveljavlja davčno olajšavo v tem davčnem obdobju (40 odstotkov zneska iz polja Znesek investicij v tisto opremo in neopredmetena sredstva, za katera se lahko uveljavlja davčna olajšava v davčnem obdobju) v skladu s prvim odstavkom 55.a člena ZDDPO-2.V davčnem obračunu za davčno obdobje poslovnega leta 2011 – 2012 se vpiše znesek olajšave za investirani znesek v opremo in neopredmetena sredstva, za katera zavezanec lahko uveljavlja davčno olajšavo, kot seštevek 30 odstotkov investiranega zneska, vendar ne več kot 30.000 eurov, v davčnem obdobju do 31. 12. 2011 in 40 odstotkov investiranega zneska v davčnem obdobju od 1. 1. 2012 dalje.

9.1.10.4 Stolpec 3 – Neizkoriščeni del davčne olajšave preteklega obdobja

Vpiše se znesek neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij (podatek iz stolpca Neizkoriščeni del davčne olajšave iz obrazca Podatki v zvezi z olajšavo zainvestiranje iz predhodnega davčnega obdobja).

9.1.10.5 Stolpec 4 – Zmanjšanje neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklega obdobja zaradi prodaje ali odtujitve pred potekom treh let oz. pred dokončnim amortiziranjem, če je to krajše od treh let

Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno sredstvo oziroma izgubi pravico uporabe opreme, za katero je uveljavljal davčno olajšavo, prej kakor v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu z ZDDPO-2, če je to krajše od treh let, navedene olajšave pa še ni izkoristil, se v stolpec 4 vpiše znesek zmanjšanja neizkoriščenega dela davčne olajšave za ta sredstva.V ta stolpec se vpiše tudi zmanjšanje neizkoriščenega dela davčne olajšave v primerih, ko je pri zavezancu prišlo do povečanja te davčne olajšave zaradi vložitve sredstev zavezanca, ki preneha opravljati dejavnost, v pravno osebo, če ne izpolni pogoja iz petega oziroma šestega odstavka v povezavi z desetim odstavkom 66.a člena ZDoh-2.

9.1.10.6 Stolpec 5 – Sprememba neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklega obdobja zaradi spremembe po odločbi

Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med višino davčne olajšave, ki jo je uveljavljal zavezanec v obračunu davka, in višino davčne olajšave, ugotovljene v morebitnem davčnem nadzoru (znesek je lahko s pozitivnim ali negativnim predznakom). Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, in se nanašajo na davčna obdobja od n-6 do n-1 ter še niso bile vključene v Prilogo 6a k obračunom za pretekla obdobja.

9.1.10.7 Stolpec 6 – Prenos davčne olajšave zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve

Vpiše se znesek prenesene olajšave v skladu s 40. in 43. členom ZDDPO-2 zaradi prenosa premoženja oziroma v skladu z 49. in 53. členom ZDDPO-2 zaradi združitve ali delitve. Pri prevzemni družbi se v davčnem obdobju, ki sledi obračunskemu dnevu združitve (ali razdelitve ali oddelitve), vpišejo ostanki neizkoriščenega dela davčne olajšave prenosne družbe (prenosnih družb) iz Priloge 6a obračuna(-ov), sestavljenega na obračunski dan združitve (ali razdelitve ali oddelitve), ki se lahko prenašajo. Pri prenosni družbi se vpišejo podatki v ta stolpec le v primeru, ko prenosna družba po prenosu premoženja ali oddelitvi ne preneha. V tem primeru se vpišejo ostanki neizkoriščenega dela davčne olajšave, ki so se prenesli, z negativnim predznakom v prvem davčnem obračunu, ki sledi obračunskemu dnevu oddelitve oziroma dnevu prenosa premoženja.

9.1.10.8 Stolpec 7 – Povečanje davčne olajšave zaradi vložitve sredstev samostojnega podjetnika posameznika v pravno osebo

Ob vložitvi sredstev zavezanca, ki preneha opravljati dejavnost, v pravno osebo ter ob izpolnjevanju pogojev iz 2. točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2 velja v skladu s desetim odstavkom 66.a člena ZDoh-2, da je olajšavo prevzela nova pravna oseba pod pogoji, kot bi veljali, če do prenehanja zasebnika ne bi prišlo. V stolpec 7 se vpiše znesek prevzete davčne olajšave, vključno z neizkoriščenim delom davčne olajšave iz preteklih obdobij.

9.1.10.9 Stolpec 8 – Skupaj neizkoriščeni del davčne olajšave

Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3, 5, 6 in 7, zmanjšan za znesek iz stolpca 4. Če je seštevek negativen, se vpiše 0.

9.1.10.10 Stolpec 9 – Koriščenje davčne olajšave v davčnem obdobju n

Vpiše se znesek koriščenja davčne olajšave iz posameznega davčnega obdobja. Znesek koriščenja davčne olajšave v posameznem letu ne sme biti višji od zneska v stolpcu 8. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave mora biti enak znesku pod zap. št. 15.8 obračuna.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more koristiti davčne olajšave v obdobju, za katerega sestavlja obračun. Neizkoriščen del davčne olajšave iz stolpca 8 prenaša v naslednje davčno obdobje. Neizkoriščen del davčne olajšave iz davčnih obdobij, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, bo lahko koristil šele v davčnih obdobjih, ko bo ponovno ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ob pogoju, da še ne bo potekel zakonsko dopustni rok za prenos koriščenja neizkoriščenega dela davčne olajšave v naslednja davčna obdobja.

9.1.10.11 Stolpec 10 – Neizkoriščeni del davčne olajšave

Vpiše se razlika med stolpcema 8 in 9.

 

9.1.10.12 Priloga 7a

9.1.11. PODATKI V ZVEZI Z OLAJŠAVO ZA VLAGANJA V RAZISKAVE IN RAZVOJ po prvem stavku prvega odstavka 55. člena ZDDPO-2 v povezavi s 7. členom ZDDPO-2H

9.1.12. (zap. št. 15.6 obračuna)

Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj po prvem stavku prvega odstavka 55. člena ZDDPO-2 v povezavi s 7. členom ZDDPO-2H (v nadaljevanju: Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj) se izpolni, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 15.6 obračuna ali če ima zavezanec neizkoriščen del davčne olajšave v davčnem obdobju, za katero predlaga obračun, ali iz preteklih davčnih obdobij. Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj se izpolnjuje in predlaga tudi, kadar je v davčnem obdobju, za katero se predlaga obračun, na podlagi davčnega nadzora nastala sprememba višine davčne olajšave, ki se nanaša na davčna obdobja od n-7 do n-1, in če je v davčnem obdobju zavezanec upravičen do prenosa olajšav zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve ali zaradi vložitve sredstev zavezanca, ki preneha opravljati dejavnost, v pravno osebo. Podatki se v polje za davčno obdobje n-7 in n-6 vpisujejo le, če je katero koli obdobje od n do n-5 krajše od 12 mesecev.V obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj se vpisujejo podatki, ki se nanašajo na vlaganja v raziskave in razvoj po prvem stavku prvega odstavka 55. člena ZDDPO-2.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more uveljavljati olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj po prvem stavku prvega odstavka 55. člena ZDDPO-2 v povezavi s 7. členom ZDDPO-2H, niti ne more v tem obdobju koristiti neizkoriščenih delov davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj iz preteklih davčnih obdobij.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, v obrazcu Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj izpolnjuje podatke, če je imel v zadnjem davčnem obdobju, ko je še ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, izkazan neizkoriščen del davčne olajšave oziroma če je na podlagi davčnega nadzora nastopila sprememba višine davčne olajšave, ki se nanaša na predhodna davčna obdobja, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma če je v davčnem obdobju zavezanec upravičen do prenosa olajšav zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve ali ob vložitvi sredstev samostojnega podjetnika posameznika, ki preneha opravljati dejavnost, v pravno osebo.Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj se izpolnjuje v eurih s centi.

9.1.12.1 Stolpec 1 – Davčno obdobje

Vpiše se ustrezno davčno obdobje v obliki LLLL ali v obliki DD. MM. LL–DD. MM. LL. Davčno obdobje n pomeni davčno obdobje, za katero se sestavlja davčni obračun.

9.1.12.2 Stolpec 2 – 100 odstotkov zneska vlaganj v raziskave in razvoj tekočega obdobja

Vpiše se 100 odstotkov zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s prvim stavkom prvega odstavka 55. člena ZDDPO-2 ter Pravilnikom o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, pri čemer se olajšava ne more uveljavljati za tista vlaganja, ki so financirana v obliki nepovratnih sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU.Davčni zavezanec, ki uveljavlja navedeno olajšavo, poleg te priloge kot sestavni del davčnega obračuna predloži tudi Obrazec za uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, ki je določen s Pravilnikom o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, zneskov v ta stolpec ne vpisuje, prav tako ne predlaga Obrazca za uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, ki je določen s Pravilnikom o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj.

9.1.12.3 Stolpec 3 – Neizkoriščeni del davčne olajšave preteklega obdobja

Vpiše se znesek neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij (podatek iz stolpca 9 oziroma 10 iz obrazca Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (Priloga 7a) iz predhodnega davčnega obdobja). V ta stolpec se vključi tudi znesek neizkoriščenega dela dodatne davčne olajšave iz preteklih obdobij.

9.1.12.4 Stolpec 4 – Zmanjšanje neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklega obdobja zaradi odtujitve ali prenosa izven Slovenije pred potekom treh let

Podatki v stolpec 4 se ne vpisujejo.

9.1.12.5 Stolpec 5 – Sprememba neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklega obdobja zaradi spremembe po odločbi

Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med višino davčne olajšave, kakršno je uveljavljal zavezanec v obračunu davka, in višino davčne olajšave, ugotovljene v morebitnem davčnem nadzoru (znesek je lahko s pozitivnim ali negativnim predznakom). Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, in se nanašajo na davčna obdobja od n-7 do n-1 ter še niso bile vključene v Prilogo 7 oziroma Prilogo 7a obračunov za pretekla obdobja.

9.1.12.6 Stolpec 6 – Prenos davčne olajšave zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve

Vpiše se znesek prenesene olajšave v skladu s 40. in 43. členom ZDDPO-2 zaradi prenosa premoženja oziroma v skladu z 49. in 53. členom ZDDPO-2 zaradi združitve ali delitve. Pri prevzemni družbi se v davčnem obdobju, ki sledi obračunskemu dnevu združitve (ali razdelitve ali oddelitve), vpišejo ostanki neizkoriščenega dela davčne olajšave prenosne družbe (prenosnih družb) iz Priloge 7a obračuna(-ov), sestavljenega na obračunski dan združitve (ali razdelitve ali oddelitve), ki se lahko prenašajo. Pri prenosni družbi se vpišejo podatki v ta stolpec le v primeru, ko prenosna družba po prenosu premoženja ali oddelitvi ne preneha. V tem primeru se vpišejo ostanki neizkoriščenega dela davčne olajšave, ki so se prenesli, z negativnim predznakom v prvem davčnem obračunu, ki sledi obračunskemu dnevu oddelitve oziroma dnevu prenosa premoženja.

9.1.12.7 Stolpec 7 – Povečanje davčne olajšave zaradi vložitve sredstev samostojnega podjetnika posameznika v pravno osebo

Ob vložitvi sredstev zavezanca, ki preneha opravljati dejavnost, v pravno osebo in ob izpolnjevanju pogojev iz 2. točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2 velja v skladu s četrtim odstavkom 61. člena ZDoh-2, da je olajšavo prevzela nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba pod pogoji, kot bi veljali, če do prenehanja ne bi prišlo. V stolpec 7 se vpiše znesek prevzete davčne olajšave, vključno z neizkoriščenim delom davčne olajšave iz preteklih obdobij.

9.1.12.8 Stolpec 8 – Skupaj neizkoriščeni del davčne olajšave

Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3, 5, 6 in 7, zmanjšan za znesek iz stolpca 4. Če je seštevek negativen, se vpiše 0.

9.1.12.9 Stolpec 9 – Koriščenje davčne olajšave v davčnem obdobju n

Vpiše se znesek koriščenja davčne olajšave iz posameznega davčnega obdobja, pri tem pa se najprej koristi neizkoriščeni del davčne olajšave starejšega datuma. Znesek koriščenja davčne olajšave v posameznem letu ne sme biti višji od zneska v stolpcu 8. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave mora biti enak znesku pod zap. št. 15.6 obračuna.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more koristiti davčne olajšave v obdobju, za katerega sestavlja obračun. Neizkoriščen del davčne olajšave iz stolpca 8 prenaša v naslednje davčno obdobje. Neizkoriščen del davčne olajšave iz davčnih obdobij, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, bo lahko koristil šele v davčnih obdobjih, ko bo ponovno ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ob pogoju, da še ne bo potekel zakonsko dopustni rok za prenos koriščenja neizkoriščenega dela davčne olajšave v naslednja davčna obdobja.

9.1.12.10 Stolpec 10 – Neizkoriščeni del davčne olajšave

Vpiše se razlika med stolpcema 8 in 9.

 

9.1.12.11 Priloga 8

9.1.13. PODATKI V ZVEZI Z OLAJŠAVO ZA ZAPOSLOVANJE po 55.b, 56. in 57. členu ZDDPO-2

9.1.14. (zap. št. 15.10, 15.11 in 15.18 obračuna)

Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje po 55.b, 56. in 57. členu ZDDPO-2 (v nadaljevanju: Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje) se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 15.10, 15.11 ali 15.18 obračuna. Na obrazcu Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje se razkrivajo podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje invalidov v skladu s 56. členom ZDDPO-2, podatki v zvezi z olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju v skladu s 57. členom ZDDPO-2 in podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje brezposelnih oseb v skladu s 55.b členom ZDDPO-2.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more v tem obdobju uveljavljati in koristiti olajšav za zaposlovanje in ne izpolnjuje te priloge.Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje je sestavljen iz treh delov:PREGLEDNICA A – Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje invalidov (56. člen ZDDPO-2)PREGLEDNICA B – Podatki v zvezi z olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju (57. člen ZDDPO-2)PREGLEDNICA C – Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje brezposelnih oseb (55.b člen ZDDPO-2)Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje se izpolnjuje v eurih s centi.

9.1.14.1 Stolpec 1 – Zaporedna številka

V stolpcu 1 je predhodno natisnjena zaporedna številka zaposlenega.

9.1.14.2 Stolpec 2 – Ime in priimek

Vpišeta se ime in priimek osebe, za katero zavezanec za davek uveljavlja olajšavo.

9.1.14.3 Stolpec 3 – Davčna številka

Vpiše se davčna številka osebe, za katero zavezanec za davek uveljavlja olajšavo.

9.1.14.4 PREGLEDNICA A

9.1.14.5 Stolpec 4 – Vrsta olajšave za zaposlovanje

Vpiše se ustrezna oznaka:

9.1.14.6 Stolpec 5 – Datum sklenitve delovnega razmerja

Vpiše se datum sklenitve delovnega razmerja v obliki DD. MM. LL. Pri koriščenju olajšave za zaposlovanje v skladu s 40. in 43. členom ZDDPO-2 zaradi prenosa premoženja oziroma v skladu z 49. in 53. členom ZDDPO-2 zaradi združitve ali delitve se vpiše datum zaposlitve pri prenosni družbi.Pri koriščenju olajšave za zaposlovanje v skladu s četrtim odstavkom 147. člena ZDoh-2 in 48. členom ZDoh-1 ob vložitvi sredstev samostojnega podjetnika posameznika v pravno osebo in ob izpolnjevanju pogojev iz 2. točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-1 se vpiše datum zaposlitve pri samostojnem podjetniku posamezniku.

9.1.14.7 Stolpec 6 – Plača zaposlenega

Vpiše se znesek obračunane bruto plače zaposlenega v davčnem obdobju.

9.1.14.8 Stolpec 7 – 50 odstotkov plače

Vpiše se znesek 50 odstotkov plače pri tistih zaposlenih, ki imajo v stolpcu 4 vpisano oznako D.

9.1.14.9 Stolpec 8 – 70 odstotkov plače

Vpiše se znesek 70 odstotkov plače pri tistih zaposlenih, ki imajo v stolpcu 4 vpisano oznako E ali F.Seštevek skupnih zneskov iz stolpcev 7 in 8 je večji ali enak znesku pod zap. št. 15.10 v obračunu.

9.1.14.10 PREGLEDNICA B

9.1.14.11 Stolpec 4 – Število mesecev izvajanja praktičnega dela

Vpiše se število mesecev izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju.

9.1.14.12 Stolpec 5 – Višina plačila

Vpiše se višina plačila za praktično delo.

9.1.14.13 Stolpec 6 – 20 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji * število mesecev iz stolpca 4

Vpiše se znesek, ki se izračuna tako, da se 20 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji množi s številom mesecev iz stolpca 4 te preglednice.

9.1.14.14 Stolpec 7 – Nižji znesek od zneskov iz stolpcev 5 in 6

Vpiše se nižji od zneskov iz stolpcev 5 in 6 v posamezni vrstici.Skupni znesek v stolpcu 7 je večji ali enak znesku pod zap. št. 15.11 v obračunu.

9.1.14.15 PREGLEDNICA C

Zavezanec lahko uveljavlja to olajšavo le v primeru, če v davčnem obdobju, v katerem na novo zaposli delavca, za katerega uveljavlja olajšavo, poveča skupno število zaposlenih delavcev, kakor to določa tretji odstavek 55.b člena ZDDPO-2. Olajšava po tem členu se izključuje z olajšavo za zaposlovanje invalidov po 56. členu ZDDPO-2 (zap. št. 15.10 obračuna in preglednica A Priloge 8 obračuna), z olajšavo za zaposlovanje po 5. členu ZRPPR1015 (zap. št. 15.19 obračuna in obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje – Pomurje) in z olajšavo za zaposlovanje po ZEC (zap. št. 15.17 obračuna).

9.1.14.16 Stolpec 4 – Vrsta olajšave za zaposlovanje

Vpiše se ustrezna oznaka:

9.1.14.17 Stolpec 5 – Datum sklenitve delovnega razmerja

Vpiše se datum sklenitve delovnega razmerja v obliki DD. MM. LL.Pri koriščenju olajšave za zaposlovanje v skladu s 40. in 43. členom ZDDPO-2 zaradi prenosa premoženja oziroma v skladu z 49. in 53. členom ZDDPO-2 zaradi združitve ali delitve, se vpiše datum zaposlitve pri prenosni družbi.Pri koriščenju olajšave za zaposlovanje v skladu s četrtim odstavkom 61. a člena ZDoh-2 ob vložitvi sredstev samostojnega podjetnika posameznika v pravno osebo in ob izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2, se vpiše datum zaposlitve pri samostojnem podjetniku posamezniku.

9.1.14.18 Stolpec 6 – Plača zaposlenega

Vpiše se znesek obračunane bruto plače novo zaposlenega delavca v davčnem obdobju.

9.1.14.19 Stolpec 7 – 45 odstotkov plače

Vpiše se znesek 45 odstotkov plače. Skupni znesek v stolpcu 7 je večji ali enak znesku pod zap. št. 15.18 v obračunu.

 

9.1.14.20 Priloga 9

9.1.15. PODATKI V ZVEZI Z OLAJŠAVO ZA DONACIJE

9.1.16. (zap. št. 15.13 in 15.14 obračuna DDPO)

Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za donacije se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 15.13 ali/in 15.14 obrazca Obračun davka od dohodkov pravnih oseb, ali kadar ima zavezanec neizkoriščeni del davčne olajšave po petem odstavku 59. člena ZDDPO-2 ali kadar je zavezanec v davčnem obdobju, za katero predlaga davčni obračun, izplačal donacije v skladu s prvim ali/in drugim odstavkom 59. člena ZDDPO-2.

Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more v tem obdobju uveljavljati in koristiti olajšave za donacije.

Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne izpolnjuje podatkov v preglednici A.

Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, v obrazcu Podatki v zvezi z olajšavo za donacije izpolnjuje podatke v preglednici B, če je imel v zadnjem davčnem obdobju, ko je še ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, izkazan neizkoriščen del davčne olajšave oziroma če je na podlagi davčnega nadzora nastopila sprememba višine davčne olajšave, ki se nanaša na davčna obdobja, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma če je v davčnem obdobju zavezanec upravičen do prenosa neizkoriščenih delov olajšav iz preteklih let zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve ali ob vložitvi sredstev samostojnega podjetnika posameznika, ki preneha opravljati dejavnost, v pravno osebo.

Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za donacije se izpolnjuje v eurih s centi.


9.1.16.1 PREGLEDNICA A

9.1.16.2 Stolpec 1 – Olajšava za donacije

Pod točko A in B se vpisujejo izplačila v primeru, da so izplačana v denarju ali naravi rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti. Vpisujejo se tudi izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki niso hkrati države članice EU. Ne glede na navedeno pa se ne vpisujejo izplačila v te države, če z njimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh izplačil, in če so na seznamu držav, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki ga objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pod točko A se vpisujejo podatki v zvezi z izplačili v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZDDPO-2, to so izplačila za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene, razen izplačil za kulturne namene in izplačil prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, ki se vpišejo pod točko B.

Pod točko B se vpisujejo podatki v zvezi z izplačili v skladu s prvim in drugim odstavkom 59. člena ZDDPO-2 za namene iz drugega odstavka tega člena (0,3 odstotka + 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja), to so izplačila za kulturne namene in izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene. Navedena izplačila ne smejo biti zajeta že pod točko A. Skupna izplačila, zajeta pod točkama A in B, ne smejo presegati 0,5 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca.

9.1.16.3 Stolpec 2 – Znesek izplačil za donacije v davčnem obdobju

Vpiše se seštevek donacij, ki jih je zavezanec izplačal (v denarju in/ali v naravi) v davčnem obdobju, za določene skupine namenov.

9.1.16.4 Stolpec 3 – Kontrolni podatek

Pod točko A se kot kontrolni podatek vpiše znesek, ki pomeni 0,3 odstotka obdavčenega prihodkadavčnega obdobja zavezanca.

9.1.16.5 Stolpec 4 – Uveljavljanje olajšav

Pod točko A se vpiše znesek koriščenja olajšave, ki je enak znesku pod zap. št. 15.13 v obrazcuObračun davka od dohodkov pravnih oseb. Znesek ne sme biti večji od nižjega med zneskoma izstolpcev 2 in 3 pod točko A.


9.1.16.6 PREGLEDNICA B

Preglednica B se izpolnjuje v primeru, če ima zavezanec v stolpcu 2 pod točko B preglednice A izkazan znesek olajšave, ki se lahko v skladu s petim odstavkom 59. člena ZDDPO-2 koristi v tekočem davčnem obdobju (skupaj z zneskom iz stolpca 4 pod točko A preglednice A za največ 0,5 odstotka obdavčenega prihodka tekočega davčnega obdobja) oziroma se lahko prenaša v naslednja tri davčna obdobja, ali če ima neizkoriščeni del te davčne olajšave iz predhodnega davčnega obdobja.

9.1.16.7 Stolpec 1 – Davčno obdobje

Vpiše se ustrezno davčno obdobje v obliki LLLL ali v obliki DD.MM.LL – DD.MM.LL. Davčno obdobje n pomeni davčno obdobje, za katero se sestavlja davčni obračun.

9.1.16.8 Stolpec 2 – Znesek možne olajšave za donacije v davčnem obdobju n

Vpiše se znesek neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij, ki je zavezanec še ni izkoristil in jo ima možnost uveljaviti (podatki iz stolpca Neizkoriščeni del davčne olajšave iz preglednice B iz predhodnega davčnega obdobja). V vrstico n se vpiše znesek iz stolpca 2 pod točko B preglednice A.

9.1.16.9 Stolpec 3 – Sprememba višine olajšave zaradi odločbe v postopku nadzora

Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med višino olajšave, kakršno je uveljavljal zavezanec v obračunu davka, in višino olajšave, ugotovljene v morebitnem davčnem nadzoru (znesek je lahko s pozitivnim ali negativnim predznakom). Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, in se nanašajo na davčna obdobja od n-4 do n-1 ter še niso bile vključene v obrazec DDPO – Priloga 9 preglednice B za pretekla obdobja.

9.1.16.10 Stolpec 4 – Prenos olajšave zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve

Vpiše se znesek prenesene olajšave v skladu s 40. in 43. členom ZDDPO-2 zaradi prenosa premoženja oziroma v skladu z 49. in 53. členom ZDDPO-2 zaradi združitve ali delitve. Pri prevzemni družbi se v davčnem obdobju, ki sledi obračunskemu dnevu združitve (ali razdelitve ali oddelitve), vpišejo ostanki neizkoriščenega dela davčne olajšave prenosne družbe (prenosnih družb) iz Priloge 9 preglednice B obračuna(-ov) DDPO, sestavljenega na obračunski dan združitve (ali razdelitve ali oddelitve), ki se lahko prenašajo. Pri prenosni družbi se vpišejo podatki v ta stolpec le v primeru, ko prenosna družba po prenosu premoženja ali oddelitvi ne preneha. V tem primeru se vpišejo ostanki neizkoriščenega dela davčne olajšave, ki so se prenesli, z negativnim predznakom v prvem davčnem obračunu, ki sledi obračunskemu dnevu oddelitve oziroma dnevu prenosa premoženja.

9.1.16.11 Stolpec 5 – Skupaj možna olajšava

Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3 in 4, pri tem pa je treba upoštevati morebitni negativni predznak pred zneskoma v stolpcih 3 in 4. Če je seštevek negativen, se vpiše 0.

9.1.16.12 Stolpec 6 – Koriščenje davčne olajšave v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun (n)

Vpiše se znesek koriščenja davčne olajšave iz posameznega davčnega obdobja. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave (tekoče in prenesene iz preteklih treh davčnih obdobij) v tekočem obdobju ne sme preseči višine 0,5 odstotka obdavčenega prihodka tekočega davčnega obdobja, če pa zavezanec izkoristi tudi olajšavo za namene iz prvega odstavka 59. člena ZDDPO-2 (zap. št. 15.13 obračuna DDPO), skupni znesek olajšav za donacije ne sme presegati 0,5 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca.Znesek koriščenja davčne olajšave v posameznem letu ne sme biti višji od zneska v stolpcu 5. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave mora biti enak znesku pod zap. št. 15.14 obrazca Obračun davka od dohodkov pravnih oseb.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more koristiti davčne olajšave v obdobju, za katerega sestavlja obračun. Možno olajšavo iz stolpca 5 prenaša v naslednje davčno obdobje. Neizkoriščen del davčne olajšave iz davčnih obdobij, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, bo lahko koristil šele v davčnih obdobjih, ko bo ponovno ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ob pogoju, da še ne bo potekel zakonsko dopustni rok za prenos koriščenja neizkoriščenega dela davčne olajšave v naslednja davčna obdobja.

9.1.16.13 Stolpec 7 – Neizkoriščeni del davčne olajšave

Vpiše se razlika med stolpcema 5 in 6.

 

9.1.16.14 Priloga 10

9.1.17. PODATKI V ZVEZI Z ODBITKOM TUJEGA DAVKA

9.1.18. (zap. št. 18 obračuna)

Obrazec Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 18 obrazca Obračun davka od dohodka pravnih oseb. Odbitek tujega davka lahko uveljavlja le rezident Republike Slovenije, in to le, če je bil tuji davek od dohodkov iz virov izven Slovenije plačan in je dohodek, od katerega je bil plačan tuji davek, vključen v davčno osnovo.Za uveljavljanje odbitka tujega davka morajo biti priložena ustrezna dokazila v skladu z določbami 64. člena ZDDPO-2 in 383. členom ZDavP-2 kot sestavni del davčnega obračuna.To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.Obrazec Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka se izpolnjuje v eurih s centi.

9.1.18.1 Stolpec 1 – Država, v kateri imajo tuji dohodki vir

Vpiše se država, v kateri ima dohodek, od katerega zavezanec uveljavlja odbitek plačanega tujega davka, vir.

9.1.18.2 Stolpec 2 – Vrsta posameznega dohodka

Vpiše se vrsta prejetega tujega dohodka. Vrsta prejetega tujega dohodka mora biti opredeljena tako, da je na njeni podlagi mogoče določiti davčno stopnjo, ki se uporablja za navedeni dohodek ob sklenjeni mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Vrsta dohodka mora biti razvidna iz priloženih dokazil. Vrsta prejetega tujega dohodka se nanaša tudi na dobiček poslovne enote v tujini.

9.1.18.3 Stolpec 3 – Osnova za plačilo davka

Vpiše se znesek, ki pomeni osnovo za plačilo davka od tujega dohodka. V primeru poslovne enote je to razlika med prihodki in odhodki poslovne enote, ugotovljenimi v skladu z določbami ZDDPO-2. Osnova za plačilo davka mora biti razvidna iz priloženih dokazil.

9.1.18.4 Stolpec 4 – Stopnja davka

Vpiše se stopnja, po kateri je bil obračunan tuji davek od tujega dohodka.

9.1.18.5 Stolpec 5 – Znesek davka

Vpiše se znesek davka od tujih dohodkov, ki je bil obračunan. Znesek davka mora biti razviden iz priloženih dokazil.

9.1.18.6 Stolpec 6 – Stopnja davka iz mednarodne pogodbe

Če ima Slovenija z državo iz stolpca 1 sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, se vpiše stopnja iz te mednarodne pogodbe, ki velja za vrsto dohodka iz stolpca 2.

9.1.18.7 Stolpec 7 – Znesek davka, če se upošteva stopnja davka iz mednarodne pogodbe

Znesek davka se vpiše ob upoštevanju stopnje davka iz mednarodnih pogodb. Če Slovenija nima sklenjene mednarodne pogodbe z državo iz stolpca 1, sta stolpca 6 in 7 prazna.

9.1.18.8 Stolpec 8 – Znesek plačanega davka

Vpiše se znesek davka, ki je bil dejansko plačan. Če je v posamezni mednarodni pogodbi dogovorjen odbitek za zmanjšani davek v državi vira in so izpolnjeni pogoji za njegovo uveljavitev, se lahko vpiše znesek v višini, v kateri bi bil plačan davek, če posebnih olajšav ne bi bilo. Znesek plačanega davka mora biti razviden iz priloženih dokazil.

9.1.18.9 Stolpec 9 – Znesek končnega in plačanega tujega davka

Vpiše se nižji od zneskov v stolpcih 5 in 8, razen kadar ima zavezanec za to vrsto dohodka podatek v stolpcu 7. V tem primeru se vpiše nižji od zneskov v stolpcih 7 in 8.

9.1.18.10 Stolpec 10 – Znesek davka, ki bi ga bilo treba plačati po ZDDPO-2 za tuje dohodke, če odbitek ne bi bil možen

Vpiše se znesek, ki se izračuna po formuli: (skupni znesek dohodkov, od katerih je bil plačan tuji davek, z virom v posamezni državi (skupni znesek iz stolpca 3 za posamezno državo), deljeno z razliko med celotnimi davčno priznanimi prihodki in celotnimi davčno priznanimi odhodki zavezanca (zap. št. 4 obračuna – zap. št. 8 obračuna)) pomnoženo z davkom (zap. št. 17 obračuna)

9.1.18.11 Stolpec 11 – Možni odbitek

Vpiše se nižji od zneskov iz stolpcev 9 in 10.

9.1.18.12 Stolpec 12 – Priznani odbitek

Vpiše se znesek iz stolpca 11, vendar ne več kakor znesek pod zap. št. 17 obračuna.

 

9.1.18.13 Priloga 11

9.1.19. PODATKI V ZVEZI S POVEČANJEM ALI ZMANJŠANJEM DAVKA ZARADI SPREMEMB ODBITKA TUJEGA DAVKA

9.1.20. (zap. št. 19 obračuna)

Obrazec Podatki v zvezi s povečanjem ali zmanjšanjem davka zaradi sprememb odbitka tujega davka se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 19 obračuna. Zavezanec mora v obdobju, ko so nastale spremembe (vračila ali naknadna plačila) tujega davka, povečati ali zmanjšati davek za znesek, ki je enak razliki med priznanim odbitkom in odbitkom, ki bi bil možen, če bi se sprememba upoštevala.To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.Obrazec Podatki v zvezi s povečanjem ali zmanjšanjem davka zaradi sprememb odbitka tujega davka se izpolnjuje v eurih s centi.

9.1.20.1 Stolpec 1 – Obdobje odbitka tujega davka

Vpiše se davčno obdobje, v katerem je zavezanec uveljavljal odbitek tujega davka, pri katerem je v tem davčnem obdobju nastala sprememba. Davčno obdobje se vpiše v obliki LLLL ali v obliki DD. MM. LL–DD. MM. LL.

9.1.20.2 Stolpec 2 – Priznani odbitek v obdobju odbitka tujega davka

Vpiše se podatek iz stolpca 12 obrazca Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka, izpolnjenega za davčno obdobje, v katerem je zavezanec uveljavljal odbitek tujega davka, pri katerem je v tem davčnem obdobju nastala sprememba. Če je zavezanec predhodno že povečal davek zaradi sprememb odbitka tujega davka, se pri izpolnjevanju obrazca Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka kot priloga k temu obrazcu upošteva podatek iz zadnjega predloženega preračuna.

9.1.20.3 Stolpec 3 – Možni odbitek tujega davka ob upoštevanju sprememb

Vpiše se podatek o odbitku tujega davka, ki bi bil možen, če bi se sprememba upoštevala v davčnem obdobju, ko je zavezanec uveljavljal odbitek tujega davka. Za pridobitev navedenega podatka je treba narediti ponovni preračun uveljavljanja pravice do odbitka na obrazcu Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka, pri čemer se podatek, ki je predmet spremembe, ustrezno popravi (popravek se ustrezno označi – npr. z drugo barvo), druge postavke pa ustrezno preračunajo. Obrazec Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka, v katerem je opravljen ponovni preračun, se v desnem zgornjem kotu označi z oznako PONOVNI PRERAČUN. Če je zavezanec predhodno že povečal ali zmanjšal davek zaradi sprememb odbitka tujega davka, zavezanec izhaja iz zadnjega predloženega preračuna. V tem primeru doda oznaki PONOVNI PRERAČUN oznako (ZADNJI PRERAČUN V OBDOBJU __________), pri čemer vpiše obdobje, ko je zadnjič povečal ali zmanjšal davek zaradi spremembe odbitka tujega davka za obdobje iz stolpca 1.

9.1.20.4 Stolpec 4 – Povečanje ali zmanjšanje davka

Vpiše se pozitivna ali negativna razlika (+ ali –) med zneskom v stolpcu 2 in zneskom v stolpcu 3 za posamezno obdobje. Seštevek stolpca 4 mora biti enak znesku pod zap. št. 19 obrazca.

 

9.1.20.5 Priloga 13

9.1.21. PODATKI V ZVEZI Z DOLGOROČNIMI REZERVACIJAMI

Obrazec Podatki v zvezi z dolgoročnimi rezervacijami zavezanec izpolni, če je v svojih poslovnih knjigah izkazoval začetno stanje in/ali spremembe (povečanje, poraba ali odprava rezervacij) med letom ter končno stanje rezervacij, in to za vse vrste, ki jih izkazuje v svojih poslovnih knjigah.

Podatki se vpišejo za posamezne vrste rezervacij na račun dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov, ki jih zavezanec izkazuje v svojih poslovnih knjigah, in to tako, da prikaže ločeno:

V obrazcu Podatki v zvezi z dolgoročnimi rezervacijami je navedenih nekaj vrst dolgoročnih rezervacij. Prazne vrstice so dodane, da se zavezancu omogoči prikaz vseh dolgoročnih rezervacij, ki jih izkazuje v poslovnih knjigah.

To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

 

9.1.21.1 Priloga 14

9.1.22. PODATKI V ZVEZI Z OPRAVLJENIMI NABAVAMI STORITEV IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV Z OBMOČIJ OZ. DRŽAV Z DAVČNO UGODNEJŠIM REŽIMOM

Obrazec Podatki v zvezi z opravljenimi nabavami storitev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev z območij oz. držav z davčno ugodnejšim režimom izpolnijo zavezanci za davek, ki so v davčnem obdobju opravili nabave storitev in neopredmetenih dolgoročnih osnovnih sredstev od dobaviteljev iz držav oz. območij, v katerih je splošna oz. povprečna nominalna stopnja obdavčitev dobička družb nižja od 12,5 odstotka, pri čemer to niso države članice EU in ne države, s katerimi ima Republika Slovenija podpisane pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčenja.

Stolpec 1 – Vpiše se naziv tujega dobavitelja.

Stolpec 2 – Vpiše se davčna številka tujega dobavitelja ali druga identifikacijska številka.

Stolpec 3 – Vpiše se država, v kateri ima dobavitelj svoj sedež.

Stolpec 4 – V preglednico se vpisuje skupna vrednost (kumulativni promet) storitev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev (ne glede na plačilo) v obdobju, za katero se sestavlja obrazec obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Vpišejo se podatki o kumulativnem prometu po posameznem dobavitelju v eurih s centi.

To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

 

9.1.22.1 Priloga 15

9.1.23. PODATKI V ZVEZI S POSOJILI MED POVEZANIMI OSEBAMI

Obrazec Podatki v zvezi s posojili med povezanimi osebami izpolnijo zavezanci za davek, ki v obračunu med splošnimi podatki označijo, da prejemajo in/ali dajejo posojila povezanim osebam po 19. členu ZDDPO-2.V preglednici Podatki v zvezi s transakcijami med povezanimi osebami se v stolpcu Oznaka povezanosti označi način povezanosti po kriterijih iz prvega in drugega odstavka 16. člena ZDDPO-2, tako da se obkrožijo ustrezne oznake:

A – zavezanec:


B – tuja oseba:

C – ista oseba:

D – iste fizične osebe ali njihovi družinski člani:

V preglednici Podatki v zvezi s transakcijami med povezanimi osebami se v stolpcu Oznaka povezanosti označi način povezanosti po kriterijih iz prvega do tretjega odstavka 17. člena ZDDPO-2, tako da se obkrožijo ustrezne oznake:

E – rezidenta kot povezani osebi:

F – rezidenta kot povezani osebi, ko iste pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski člani:

G – povezani osebi sta rezident in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:

V preglednico Podatki v zvezi s transakcijami med povezanimi osebami se vpiše skupna vrednost prejetih oziroma danih posojil v obdobju, za katero se sestavlja obračun (ne glede na vrednosti plačil v zvezi z njimi). Vpišejo se podatki o posojilih s posamezno povezano osebo za obdobje, za katero se sestavlja obračun, če njihova skupna vrednost s posamezno povezano osebo v obdobju presega 50.000 eurov. V primeru, da ena od postavk (npr. skupna vrednost prejetih posojil) z določeno povezano osebo presega navedeni znesek, se vpiše tudi znesek drugega prometa (npr. skupna vrednosti danih posojil), tudi če ta ne dosega vrednosti navedenega zneska.

To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

 

9.1.23.1 Priloga 16

9.1.24. PODATKI V ZVEZI S TRANSFERNIMI CENAMI PRI POSLOVANJU MED POVEZANIMI OSEBAMI PO 16. ČLENU ZDDPO-2

Obrazec Podatki v zvezi s transfernimi cenami pri poslovanju med povezanimi osebami izpolnijo zavezanci za davek, ki v obračunu med splošnimi podatki označijo, da poslujejo s povezanimi osebami po 16. členu ZDDPO-2.

V preglednici Podatki v zvezi s transakcijami med povezanimi osebami se v stolpcu Oznaka povezanosti označi način povezanosti po kriterijih iz prvega in drugega odstavka 16. člena ZDDPO-2, tako da se obkrožijo ustrezne oznake:

A – zavezanec:

B – tuja oseba:

C – ista oseba:

D – iste fizične osebe ali njihovi družinski člani:

V preglednico Podatki v zvezi s transakcijami med povezanimi osebami se vpiše skupna vrednost (kumulativni promet) vzpostavljenih terjatev oziroma obveznosti iz naslova prometa s sredstvi, vključno z neopredmetenimi sredstvi, in storitve (ne glede na njihovo plačilo) v obdobju, za katero se sestavlja obrazec obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Vpišejo se podatki o kumulativnem prometu s posamezno povezano osebo za obdobje, za katero se sestavlja obračun, če kumulativni promet s posamezno povezano osebo v obdobju presega 50.000 eurov. V primeru, da ena od postavk (npr. terjatve) pri prometu z določeno povezano osebo presega navedeni znesek, se vpiše tudi znesek drugega prometa (npr. obveznosti), tudi če ta ne dosega vrednosti navedenega zneska.

To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

 

9.1.24.1 Priloga 17

9.1.25. PODATKI V ZVEZI S TRANSFERNIMI CENAMI PRI POSLOVANJU MED POVEZANIMI OSEBAMI REZIDENTI PO 17. ČLENU ZDDPO-2

Obrazec Podatki v zvezi s transfernimi cenami pri poslovanju med povezanimi osebami rezidenti po 17. členu ZDDPO-2 (v nadaljevanju: Podatki v zvezi s transfernimi cenami pri poslovanju med povezanimi osebami rezidenti ) izpolnijo zavezanci za davek, ki v obračunu med splošnimi podatki označijo, da poslujejo s povezanimi osebami po 17. členu ZDDPO-2.

V preglednici Podatki v zvezi s transakcijami med povezanimi osebami rezidenti se v stolpcu Oznaka povezanosti označi način povezanosti po kriterijih iz prvega do tretjega odstavka 17. člena ZDDPO-2, tako da se obkrožijo ustrezne oznake:

A – rezidenta kot povezani osebi:

B – rezidenta kot povezani osebi, ko imajo iste pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski člani:

C – povezani osebi sta rezident in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:

V stolpcu Ni prilagoditve davčne osnove zavezanec za davek z besedico DA označi izkazane transakcije s povezano osebo, pri katerih v skladu s šestim odstavkom 17. člena pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi po 17. členu ZDDPO-2, ni treba povečati ali zmanjšati davčne osnove.

V preglednico Podatki v zvezi s transakcijami med povezanimi osebami rezidenti se vpiše skupna vrednost (kumulativni promet) vzpostavljenih terjatev oziroma obveznosti iz naslova prometa s sredstvi, vključno z neopredmetenimi sredstvi, in storitve (ne glede na njihovo plačilo) v obdobju, za katero se sestavlja obrazec obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Vpišejo se podatki o kumulativnem prometu s posamezno povezano osebo za obdobje, za katero se sestavlja obračun, če kumulativni promet s posamezno povezano osebo v obdobju presega 50.000 eurov. V primeru, da ena od postavk (npr. terjatve) pri prometu z določeno povezano osebo presega navedeni znesek, se vpiše tudi znesek drugega prometa (npr. obveznosti), tudi če ta ne dosega vrednosti navedenega zneska.

To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

 

9.1.25.1 Priloga 18

9.1.26. PODATKI V ZVEZI S SPREMLJANJEM IZPLAČIL UDELEŽBE PRI DOBIČKU DELAVCEM IN PODATKI V ZVEZI Z OLAJŠAVO ZA PRIPADAJOČI ZNESEK DOBIČKA, KI SE IZPLAČA DELAVCEM V SKLADU Z ZUDDob

9.1.27. (zap. št. 6.43 in pod zap. št. 15.9 obračuna)

Obrazec Podatki v zvezi s spremljanjem izplačil udeležbe pri dobičku delavcem in podatki v zvezi z olajšavo za pripadajoči znesek dobička, ki se izplača delavcem v skladu z ZUDDob, izpolnjujejo zavezanci, ki bodo v skladu s sklenjeno pogodbo o udeležbi pri dobičku v tem davčnem obdobju oblikovali sredstva za izplačilo udeležbe pri dobičku v skladu z določbami ZUDDob oziroma zavezanci, ki v davčnem obdobju, za katero predlagajo davčni obračun, uveljavljajo olajšavo za pripadajoči znesek dobička, ki se izplača delavcem v skladu z določbami ZUDDob.

Zavezanec, ki v davčnem obdobju izpolni podatke v stolpcu 1, 2, 3 in 4 v skladu s to metodologijo, mora v davčnih obračunih za naslednja davčna obdobja vpisovati oziroma dopolnjevati podatke za vpisano poslovno leto, za katero bo izplačal udeležbo pri dobičku, do davčnega obračuna, ko bo vpisal datum izplačila udeležbe pri dobičku, ne glede na to, ali bo (lahko) koristil davčno olajšavo ali ne.

To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Obrazec Podatki v zvezi s spremljanjem izplačil udeležbe pri dobičku delavcem in podatki v zvezi z olajšavo za pripadajoči znesek dobička, ki se izplača delavcem v skladu z ZUDDob, se izpolnjuje v eurih s centi.

9.1.27.1 Stolpec 1 – Poslovno leto, za katero se bo izplačala udeležba pri dobičku delavcem po pogodbi o udeležbi pri dobičku

Vpiše se poslovno leto, za katero se bo izplačala udeležba pri dobičku delavcem po pogodbi o udeležbi pri dobičku. Poslovno leto, za katero se bo izplačala udeležba pri dobičku delavcem, se vpiše že v letu oblikovanja sredstev za izplačilo udeležbe pri dobičku, če je za to poslovno leto sklenjena pogodba o udeležbi delavcev pri dobičku v skladu z določbami ZUDDob (primer: če zavezanec ugotovi dobiček za poslovno leto 2008 in ima za to leto sklenjeno pogodbo o udeležbi delavcev pri dobičku, že v davčnem obračunu za leto 2008 vpiše v ta stolpec poslovno leto 2008). Poslovno leto se vpiše v obliki LLLL ali v obliki DD. MM. LL–DD. MM. LL, če je poslovno leto, za katero je bila izplačana udeležba pri dobičku delavcem, različno od koledarskega leta.

9.1.27.2 Stolpec 2 – Znesek čistega dobička poslovnega leta

Vpiše se znesek celotnega čistega poslovnega izida poslovnega leta, za katero se bo izplačala udeležba pri dobičku delavcem na podlagi pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku. Znesek čistega dobička poslovnega leta se vpiše v davčni obračun že v letu oblikovanja sredstev za izplačilo udeležbe pri dobičku (enako kot stolpec 1).

9.1.27.3 Stolpec 3 – Znesek čistega dobička, ki je namenjen delitvi delavcem v skladu z ZUDDob

Vpiše se znesek čistega dobička poslovnega leta, za katero se bo izplačala udeležba pri dobičku delavcem na podlagi pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku, ki je izračunan na podlagi deleža čistega dobička, namenjenega delitvi delavcem, ki je opredeljen v pogodbi o udeležbi pri dobičku. Znesek ne sme presegati 20 odstotkov čistega dobička poslovnega leta, za katero bo izplačana udeležba pri dobičku delavcem in hkrati ne sme biti večji od 10 odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v tem poslovnem letu, pri čemer je treba upoštevati tudi najvišji znesek udeležbe na posameznega delavca, ki ne sme presegati 5.000 eurov. Znesek v ta stolpec se vpiše v davčni obračun že v letu oblikovanja sredstev za izplačilo udeležbe pri dobičku (enako kot stolpec 1).

Znesek pod zap. št. 6.43 v obračunu mora biti enak znesku, vpisanem v tem stolpcu za tista poslovna leta, za katera je zavezanec v tem davčnem obdobju oblikoval sredstva za izplačilo udeležbe pri dobičku, razen pri zavezancu, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

9.1.27.4 Stolpec 4 – 10 odstotkov zneska letnih bruto plač, izplačanih v družbi v poslovnem letu

Vpiše se 10 odstotkov skupnega letnega zneska bruto plač, ki so bile izplačane v družbi v poslovnem letu, za katero bo izplačana udeležba pri dobičku delavcem, na podlagi katere zavezanec uveljavlja davčno olajšavo z znižanjem davčne osnove v tem davčnem obračunu. Znesek v ta stolpec se vpiše v davčni obračun že v letu oblikovanja sredstev za izplačilo udeležbe pri dobičku (enako kot stolpec 1).

9.1.27.5 Stolpec 5 – Število delavcev, ki so pridobili pravico do izplačila udeležbe pri dobičku za to poslovno leto

Vpiše se število delavcev, ki so v skladu z določbami pogodbe o udeležbi pri dobičku ter v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZUDDob pridobili pravico do izplačila udeležbe pri dobičku za to poslovno leto. Podatek v ta stolpec se vpiše oziroma dopolni v davčnem obračunu za davčno obdobje, ki zajema dan, ko je bil sprejet sklep o sprejetju letnega poročila za to poslovno leto.

9.1.27.6 Stolpec 6 – Skupni znesek pripadajočega dela dobička, za katerega se lahko uveljavlja davčna olajšava

Vpiše se vsota vseh pripadajočih delov dobičkov, ki v skladu s pogodbo o udeležbi pri dobičku pripadajo posameznim delavcem za poslovno leto, za katero jim je bila izplačana udeležba pri dobičku, na podlagi katere zavezanec uveljavlja davčno olajšavo z znižanjem davčne osnove v tem davčnem obračunu. V ta znesek se ne vključi pripadajoči znesek dobička, ki je bil delavcu(-cem) izplačan pred potekom enega leta od dneva sprejetja sklepa o potrditvi letnega poročila. Če je bil znesek pripadajočega dela dobička izplačan dediču, se ta znesek vključi v ta podatek ne glede na čas izplačila tega dohodka. Podatek v ta stolpec se vpiše oziroma dopolni v davčnem obračunu za davčno obdobje, ki zajema dan, ko je prišlo do izplačila udeležbe pri dobičku delavcem.

9.1.27.7 Stolpec 7 – Skupni znesek obresti po drugem odstavku 13. člena ZUDDob

Vpiše se vsota vseh obresti, izračunanih na podlagi 13. člena ZUDDob in izplačanih delavcem, in sicer za tisti del pripadajočih delov dobičkov, ki so vključeni v skupni znesek pripadajočih delov dobičkov v stolpcu 6. Podatek v ta stolpec se vpiše oziroma dopolni v davčnem obračunu za davčno obdobje, ki zajema dan, ko je prišlo do izplačila udeležbe pri dobičku delavcem (enako kot stolpec 6).

9.1.27.8 Stolpec 8 – Datum sklepa o sprejetju letnega poročila, ko delavci pridobijo pravico do pripadajočega zneska dobička

Vpiše se datum, ko je sprejeto letno poročilo, s katerim delavci pridobijo pravico do pripadajočega zneska dobička. Podatek v ta stolpec se vpiše oziroma dopolni v davčnem obračunu za davčno obdobje, ki zajema dan, ko je bil sprejet sklep o sprejetju letnega poročila za to poslovno leto (enako kot stolpec 5).

9.1.27.9 Stolpec 9 – Datum izplačila udeležbe pri dobičku delavcem

Vpiše se datum, ko je bila udeležba pri dobičku za to poslovno leto izplačana delavcem. Podatek v ta stolpec se vpiše oziroma dopolni v davčnem obračunu za davčno obdobje, ki zajema dan, ko je prišlo do izplačila udeležbe pri dobičku delavcem (enako kot stolpec 6).

9.1.27.10 Stolpec 10 – Znesek možne olajšave (70 oziroma 100 odstotkov pripadajočega zneska dobička)

Vpiše se znesek možne olajšave, ki je v primeru, ko je bila udeležba pri dobičku izplačana ali dana na razpolago delavcem po poteku enega leta od pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička (tj. po poteku enega leta od sprejetja sklepa o potrditvi letnega poročila za to poslovno leto), enak 70 odstotkom seštevka zneskov iz stolpcev 6 in 7.

V primeru, ko je bila udeležba pri dobičku izplačana ali dana na razpolago delavcem po poteku treh let od pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička (tj. po poteku treh let od sprejetja sklepa o potrditvi letnega poročila za to poslovno leto), se vpiše znesek možne olajšave, ki je enak seštevku zneskov iz stolpcev 6 in 7.

Pod Skupaj se vpiše vsota stolpca 10.

Podatek v ta stolpec se vpiše oziroma dopolni v davčnem obračunu za davčno obdobje, ki zajema dan, ko je prišlo do izplačila udeležbe pri dobičku delavcem (enako kot stolpec 6).

Znesek pod zap. št. 15.9 v obračunu ne sme biti večji od zneska pod Skupaj iz stolpca 10.

 

9.1.28. Način izpolnitve priglasitve

LLLL je davčno obdobje, za katerega je predložen ta davčni obračun.Zavezanci podajo priglasitev tako, da označijo izjavo, navedeno pod točko I., izjavo, navedeno pod točko II.1., ustrezno razkritje, navedeno pod točko II.2., t.j. razkritje a) ali razkritje b), ter ustrezno razkritje, navedeno pod točko III., t.j. razkritje a) ali razkritje b).

 

9.2. DohDej

 

9.2.1.1 Priloga 5

9.2.2. PODATKI V ZVEZI Z IZVZETJEM PRIHODKOV NA PODLAGI MEDNARODNIH POGODB O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA

9.2.3. (zap. št. 2.2 in 6.7 obračuna)

Obrazec Podatki v zvezi z izvzetjem prihodkov na podlagi mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja se izpolnjuje:

Izvzetje prihodkov oziroma izvzetje odhodkov na podlagi mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja je možno le, če je s posamezno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v določbi člena, ki ureja metode za odpravo dvojnega obdavčevanja, določeno, da se dohodek oprosti davka (metoda izvzetja).

Zavezanec mora skupaj z obračunom predložiti tudi dokazila oziroma pojasnila, na podlagi katerih davčni organ ugotavlja upravičenost zavezanca do navedenih ugodnosti.

Obrazec Podatki v zvezi z izvzetjem prihodkov na podlagi mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja se izpolnjuje v eurih s centi.

V tabelo vpisujejo podatke zavezanci, če imajo med prihodki izkazane prihodke, ki se lahko na podlagi mednarodne pogodbe izvzamejo iz prihodkov (metoda izvzetja).

9.2.3.1 Stolpec 1 – Država (kjer imajo izvzeti prihodki vir)

Vpiše se država, kjer ima izvzeti prihodek vir, oziroma druga država pogodbenica.(Od 1.1.2012 dalje se lahko dohodek iz dejavnosti dosežen izven Republike Slovenije po metodi izvzetja obravnava samo še na podlagi mednarodne pogodbe sklenjene s Švedsko)

9.2.3.2 Stolpec 2 – Vrsta dohodka

Vpiše se vrsta dohodka. Vrsta dohodka mora biti opredeljena tako, da je na njeni podlagi mogoče določiti metodo za odpravo dvojnega obdavčevanja, ki se uporablja za navedeni dohodek s posamezno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

9.2.3.3 Stolpec 3 – Znesek izvzetega prihodka

Vpiše se znesek izvzetih prihodkov. Skupni znesek izvzetih prihodkov mora biti enak znesku iz zap. št. 2.2 V. dela ali VI. dela obračuna.

9.2.3.4 Stolpec 4 – Znesek izvzetega odhodka

Podatke v stolpec lahko vpisujejo le zavezanci, ki izpolnjujejo V. del obračuna. Vpiše se znesek izvzetih odhodkov, ki zadevajo izvzete prihodke. Skupni znesek izvzetih odhodkov mora biti enak znesku iz zap. št. 6.7 V. dela obračuna.

 

9.2.3.5 Priloga 6

9.2.4. PODATKI V ZVEZI S POKRIVANJEM DAVČNE IZGUBE

9.2.5. (zap. št. 15.2 obračuna oz. prenos ostanka nepokrite davčne izgube)


Obrazec Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube se izpolnjuje:

Obrazec Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube se izpolnjuje v eurih s centi.

9.2.5.1 Stolpec 1 – Davčno obdobje

V vrstico »pretekla obdobja« se vpisujejo še nepokrite davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij, pri čemer »Tekoče obdobje« pomeni davčno obdobje, za katero se sestavlja obračun.

9.2.5.2 Stolpec 2 – Nepokrita davčna izguba

Vpiše se znesek davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij, ki je zavezanec še ni pokrival in jo ima možnost pokrivati v naslednjih obdobjih, ko davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov (podatki iz zadnjega stolpca obrazca Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube iz predhodnega davčnega obdobja). V vrstico »tekoče obdobje« se vpiše davčna izguba iz tekočega obdobja, ki je v zap. št. 14 V. dela obračuna.

9.2.5.3 Stolpec 3 – Sprememba zneska davčne izgube zaradi odločbe v postopku davčnega nadzora

Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med davčno izgubo, ugotovljeno v morebitnem davčnem nadzoru, in davčno izgubo, ugotovljeno v obračunu davka. Če je bila v postopku nadzora ugotovljena nižja davčna izguba kakor v obračunu zavezanca, se vpiše razlika z negativnim predznakom. Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, ter še niso bile vključene v obrazec Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube – Priloga 6 obračuna pretekla obdobja.

9.2.5.4 Stolpec 4 – Prevzem davčne izgube zaradi nadaljevanja opravljanja dejavnosti

V stolpec se vpiše znesek nepokrite davčne izgube, ki jo je pravni predhodnik za posamezno davčno obdobje izkazal v obračunu ob zaključku opravljanja dejavnosti, ki je bila prevzeta. Če dejavnost nadaljuje drug zasebnik ob izpolnjevanju pogojev iz prve točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2, v skladu s sedmim odstavkom istega člena velja, da je nepokriti del izgube prevzela nova oseba pod pogoji, kakor če do prenehanja dejavnosti sploh ne bi prišlo.

9.2.5.5 Stolpec 5 – Skupaj nepokrita davčna izguba

Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3 in 4, pri tem pa je treba upoštevati morebitni negativni predznak pred zneskom v stolpcu 3. Če je seštevek negativen, se vpiše 0.

9.2.5.6 Stolpec 6 – Pokrivanje davčne izgube v tekočem obdobju

Podatek lahko vpisujejo le zavezanci, ki izpolnjujejo V. del obračuna. Vpiše se znesek pokrivanja davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij, pri čemer znesek pokrivanja ne sme biti višji od zneska v stolpcu 4. Skupni znesek pokrivanja davčne izgube mora biti enak znesku iz zap. št. 15.2 V. dela obračuna in ne sme presegati 50 odstotkov davčne osnove, dosežene v obdobju, za katero se sestavlja obračun.

9.2.5.7 Stolpec 7 – Ostanek nepokrite davčne izgube

Vpiše se razlika med stolpcema 5 in 6.

 

9.2.5.8 Priloga 7a

9.2.6. PODATKI V ZVEZI Z OLAJŠAVO ZA INVESTIRANJE po 66.a členu ZDoh-2 (po 1.1.2012) in za namene 73.a člena ZDoh-2

9.2.7. (zap. št. 15.1 obračuna oziroma prenos ter razčlenitev neizkoriščenega dela davčne olajšave)

Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje po 66.a členu ZDoh-2 (po 1.1.2012) se izpolnjuje:

Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje po 66.a členu ZDoh-2 (po 1.1.2012) se izpolnjuje v eurih s centi.

9.2.7.1 Podatek »Znesek investicij v tisto opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva, za katera se lahko uveljavlja davčna olajšava v davčnem obdobju«

Podatek lahko vpisujejo le zavezanci, ki izpolnjujejo V. del obračuna. Vpiše se znesek sredstev, ki jihje zavezanec v davčnem letu investiral v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v skladu zdoločili prvega do četrtega odstavka 66.a člena ZDoh-2. Znižanje davčne osnove po tem določilu seizključuje z znižanjem davčne osnove po petem odstavku 28. člena ZSRR-2.

9.2.7.2 Stolpec 1 – Davčno obdobje

Vpiše se ustrezno davčno obdobje v obliki LLLL, kjer n pomeni davčno obdobje, za katero se sestavlja obračun.

9.2.7.3 Stolpec 2 – 40 % investiranega zneska tekočega obdobja

V vrstico »n« zavezanec, ki izpolnjuje V. del obračuna, vpiše izračunanih 40 odstotkov zneska, ki ga je vpisal v polje »Znesek investicij v tisto opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva, za katera se lahko uveljavlja davčna olajšava v davčnem obdobju«.

9.2.7.4 Stolpec 3 – Neizkoriščeni del davčne olajšave preteklega obdobja

Vpiše se znesek neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij (podatek iz stolpca Neizkoriščen del davčne olajšave z obrazca Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje po 66.a členu ZDoh-2 iz predhodnega davčnega obdobja).

9.2.7.5 Stolpec 4a – Zmanjšanje neizkoriščenega dela olajšave iz preteklega obdobja zaradi prodaje/odtujitve pred potekom 3 let oziroma pred dokončnim amortiziranjem pred potekom 3 let

Če zavezanec, novi zasebnik (oziroma nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba) proda oziroma odtuji opremo in/ali neopredmeteno dolgoročno sredstvo prej kot v 3 letih po vlaganju oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb - če je to obdobje krajše od 3 let - in je za to opremo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo uveljavljal olajšavo iz 66.a člena ZDoh-2, ki še ni v celoti izkoriščena, v stolpec 4 vpiše sorazmeren znesek zmanjšanja neizkoriščenega dela davčne olajšave za prodana oziroma odtujena sredstva, v skladu s šestim in sedmim odstavkom 66. a člena ZDoh-2.

9.2.7.6 Stolpec 5 – Sprememba neizkoriščenega dela olajšave iz preteklega obdobja zaradi spremembe po odločbi

Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med višino davčne olajšave, kakor jo je uveljavljal zavezanec v obračunu, in višino davčne olajšave, ugotovljene v morebitnem davčnem nadzoru (znesek ima lahko pozitivni ali negativni predznak). Če je bila v postopku nadzora ugotovljena nižja davčna olajšava kakor v obračunu zavezanca, se vpiše razlika z negativnim predznakom. Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, in se nanašajo na davčna obdobja od n-5 do n-1 ter še niso bile vključene v Prilogo 7a obračuna za pretekla obdobja.

9.2.7.7 Stolpec 6 – Povečanje davčne olajšave zaradi nadaljevanja opravljanja dejavnosti

Če dejavnost nadaljuje drug zasebnik ob izpolnjevanju pogojev iz prve točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2, v skladu s sedmim odstavkom 51. člena ZDoh-2 velja, da je olajšavo prevzela nova oseba pod pogoji, kakor če odtujitve sploh ne bi bilo. V stolpec 6 se vpiše znesek prevzete davčne olajšave, vključno z neizkoriščenim delom davčne olajšave iz preteklih obdobij.

9.2.7.8 Stolpec 7 – Skupaj neizkoriščena davčna olajšava

Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3, 5 in 6, zmanjšan za znesek iz stolpca 4, pri tem pa je treba upoštevati morebitni negativni predznak pred zneskom v stolpcu 5. Če je seštevek negativen, se vpiše 0 (nič).

9.2.7.9 Stolpec 8– Koriščenje davčne olajšave v obdobju n

Podatek lahko vpisujejo le zavezanci, ki izpolnjujejo V. del obračuna. Vpiše se znesek koriščenja davčne olajšave iz posameznega davčnega obdobja, pri tem pa se najprej koristi neizkoriščeni del davčne olajšave starejšega datuma. Znesek koriščenja davčne olajšave v posameznem letu ne sme biti višji od zneska v stolpcu 7. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave mora biti enak znesku iz zap. št. 15.1 V. dela obračuna.

9.2.7.10 Stolpec 9– Neizkoriščeni del davčne olajšave

Vpiše se razlika med stolpcema 7 in 8.

9.2.7.11 Stolpec 9a - Neizkoriščeni del davčne olajšave iz naslova investiranja v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost

Podatek lahko izpolnjujejo le zavezanci, ki so v osnovnem obrazcu obračuna - Prilogi 1 v delu II.- Osnovni podatki o zavezancu označili, da so nosilec osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (drugi odstavek 47. člena ZDoh-2). V posamezno vrstico stolpca 9a se za posamezno davčno obdobje vpiše znesek neizkoriščenega dela davčne olajšave za investiranje, ki se je v posameznem davčnem obdobju nanašal izključno na investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost zavezanca in je vsebovan med vsemi še neizkoriščenimi investicijskimi olajšavami zavezanca, ki so za posamezno davčno obdobje vpisane v stolpcu 9. V primeru, da se celoten znesek neizkoriščene investicijske olajšave za posamezno davčno obdobje nanaša na investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, sta podatka v stolpcu 9 in 9a za to davčno obdobje enaka.

Opomba:Neizkoriščeni del davčne olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, ki se uveljavljala v skladu s 66. a členom ZDoh-2, se v primeru, da še ni potekel rok, v katerem se lahko koristi, ob spremembi načina ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na pavšalni način določanja davčne osnove, do poteka roka za koriščenje lahko uveljavi kot olajšava v skladu s 73. a členom ZDoh-2.

 

9.2.7.12 Priloga 8a

9.2.8. PODATKI V ZVEZI Z OLAJŠAVO ZA VLAGANJA V RAZISKAVE IN RAZVOJ po prvem stavku prvega odstavka 61. člena ZDoh-2

9.2.9. (zap. št. 15.4 obračuna oz. prenos neizkoriščenega dela davčne olajšave)

Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj po prvem stavku prvega odstavka 61. člena ZDoh-2 se izpolni:

Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj po prvem stavku prvega odstavka 61. člena ZDoh-2 se izpolnjuje v eurih s centi.

9.2.9.1 Stolpec 1 – Davčno obdobje

Vpiše se ustrezno davčno obdobje v obliki LLLL, kjer n pomeni davčno obdobje, za katero se sestavlja obračun.

9.2.9.2 Stolpec 2 – 100 odstotkov zneska vlaganj v raziskave in razvoj tekočega obdobja

V vrstico »n« zavezanec, ki izpolnjuje V. del obračuna, vpiše celotni znesek, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s prvim stavkom prvega odstavka 61. členom ZDoh-2 ter Pravilnikom o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, pri čemer se olajšava ne more uveljavljati za tista vlaganja, ki so financirana v obliki nepovratnih sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU.

Davčni zavezanec, ki uveljavlja navedeno olajšavo, poleg te priloge kot sestavni del obračuna predloži tudi Obrazec za uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, ki je določen s Pravilnikom o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj.

9.2.9.3 Stolpec 3 – Neizkoriščen del davčne olajšave iz preteklega obdobja

Vpiše se znesek neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih obdobij (podatek iz stolpca 8 iz obrazca Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj).

9.2.9.4 Stolpec 4 - Sprememba neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklega obdobja zaradi spremembe po odločbi

Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med višino davčne olajšave, kakor jo je uveljavljal zavezanec v obračunu, in višino, ugotovljeno v morebitnem davčnem nadzoru (znesek ima lahko pozitivni ali negativni predznak). Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, in se nanašajo na davčna obdobja od n-5 do n-1 ter še niso bile vključene v Prilogo 8a obračunov za pretekla obdobja.

9.2.9.5 Stolpec 5 – Povečanje davčne olajšave zaradi nadaljevanja opravljanja dejavnosti

Če dejavnost nadaljuje drug zasebnik ob izpolnjevanju pogojev iz 1. točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2, velja, da je olajšavo prevzela nova oseba pod pogoji, kakor če odtujitve sploh ne bi bilo. V stolpec 5 se vpiše znesek prevzete davčne olajšave, vključno z neizkoriščenim delom davčne olajšave iz preteklih obdobij.

9.2.9.6 Stolpec 6 – Skupaj neizkoriščeni del davčne olajšave

Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3, 4 in 5.

9.2.9.7 Stolpec 7 – Koriščenje davčne olajšave v davčnem obdobju n

Podatek lahko vpisujejo le zavezanci, ki izpolnjujejo V. dela obračuna. Vpiše se znesek koriščenja davčne olajšave iz posameznega davčnega obdobja, pri tem pa se najprej koristi neizkoriščeni del davčne olajšave starejšega datuma. Znesek koriščenja davčne olajšave v posameznem letu ne sme biti višji od zneska v stolpcu 6. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave mora biti enak znesku iz zap. št. 15.4 V. dela obračuna.

9.2.9.8 Stolpec 8 – Neizkoriščeni del davčne olajšave

Vpiše se razlika med stolpcema 6 in 7.

 

9.2.9.9 Priloga 8b

9.2.10. PODATKI V ZVEZI S KORIŠČENJEM PREOSTANKA REGIJSKE OLAJŠAVE ZA VLAGANJA V RAZISKAVE IN RAZVOJ po tretjem stavku prvega odstavka 61. člena ZDoh-2

9.2.11. (zap. št. 15.5 obračuna oz. prenos neizkoriščenega dela davčne olajšave)

V obrazec Podatki v zvezi s koriščenjem preostanka regijske olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj po tretjem stavku prvega odstavka 61. člena ZDoh-2 se vpisujejo podatki, ki se nanašajo na regijsko olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj po tretjem stavku prvega odstavka 61. člena ZDoh-2, ki je bila uveljavljena, vendar ne v celoti izkoriščena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2J). Koriščenje neizkoriščenega dela regijske olajšave je možno do poteka roka iz 61. člena ZDoh-2.

Obrazec Podatki v zvezi s koriščenjem preostanka regijske olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj po tretjem stavku prvega odstavka 61. člena ZDoh-2 se izpolnjuje,

Obrazec Podatki v zvezi s koriščenjem preostanka regijske olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj po tretjem stavku prvega odstavka 61. člena ZDoh-2 se izpolnjuje v eurih s centi.

9.2.11.1 Stolpec 1 – Davčno obdobje

Vpiše se ustrezno davčno obdobje v obliki LLLL, pri čemer »n« pomeni davčno obdobje, za katero se sestavlja obračun.

9.2.11.2 Stolpec 2 – Neizkoriščen del davčne olajšave preteklega obdobja

Vpiše se znesek neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij do poteka roka iz 61. člena ZDoh-2. Zadnje davčno obdobje iz katerega je možen prenos neizkoriščenega dela davčne olajšave je pred koledarskim letom 2012. (To je podatek iz stolpca Neizkoriščen del davčne olajšave z obrazca Podatki v zvezi z regijsko olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj iz predhodnih davčnih obdobij).

9.2.11.3 Stolpec 3 - Sprememba neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklega obdobja zaradi spremembe po odločbi

Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med višino davčne olajšave, kakor jo je uveljavljal zavezanec v obračunu in višino davčne olajšave, ugotovljene v morebitnem davčnem nadzoru (znesek ima lahko pozitivni ali negativni predznak). Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, in se nanašajo na davčna obdobja od n-5 do n-1 ter še niso bile vključene v Prilogo 8b obračunov za pretekla obdobja.

9.2.11.4 Stolpec 4 – Povečanje davčne olajšave zaradi nadaljevanja opravljanja dejavnosti

Če dejavnost nadaljuje drug zasebnik ob izpolnjevanju pogojev iz 1. točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2, velja, da je olajšavo prevzela nova oseba pod pogoji, kakor če odtujitve sploh ne bi bilo. V stolpec 5 se vpiše znesek prevzete davčne olajšave, vključno z neizkoriščenim delom davčne olajšave iz preteklih obdobij.

9.2.11.5 Stolpec 5 – Skupaj neizkoriščeni del davčne olajšave

Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3, in 4.

9.2.11.6 Stolpec 6 – Koriščenje davčne olajšave v davčnem obdobju n

Podatek lahko vpisujejo le zavezanci, ki izpolnjujejo V. del obračuna. Vpiše se znesek koriščenja davčne olajšave iz posameznega davčnega obdobja, pri tem pa se najprej koristi neizkoriščeni del davčne olajšave starejšega datuma. Znesek koriščenja davčne olajšave v posameznem letu ne sme biti višji od zneska v stolpcu 5. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave mora biti enak znesku iz zap. št. 15.5 V. dela obračuna.

9.2.11.7 Stolpec 7 – Neizkoriščeni del davčne olajšave

Vpiše se razlika med stolpcema 5 in 6.

 

9.2.11.8 Priloga 9

9.2.12. PODATKI V ZVEZI Z OLAJŠAVO ZA ZAPOSLOVANJE

9.2.13. (Zap. št., 15.6, 15.8 in 15.14 obračuna)

Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 15.6 in/ali, 15.8 in/ali 15.14 V. dela obračuna akontacije. Na obrazcu se razkrivajo podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje invalidov v skladu z 62. členom ZDoh-2, v zvezi z olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju v skladu z 64. členom ZDoh-2 in olajšavo za zaposlovanje v skladu z 61.a členom ZDoh-2.

Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje je sestavljen iz treh delov:

TABELA A – Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje invalidov (prvi in drugi odstavek 62. člena ZDoh-2)

TABELA B – Podatki v zvezi z olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju (64. člena ZDoh-2)

TABELA C – Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje (61.a. člen ZDoh-2)

Medsebojno se za istega delavca izključujejo olajšava za zaposlovanje invalidov v TABELI A (62. člen ZDoh-2), olajšava za zaposlovanje v TABELI C (61.a člen ZDoh-2) in olajšava za zaposlovanje v Pomurju (5. člen ZRPPR1015).

Znižanje davčne osnove po 61. a in 62. členu ZDoh-2 se izključuje z znižanjem davčne osnove po drugem odstavku 28. člena v povezavi s 27. členom ZSRR-2.

Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje se izpolnjuje v eurih s centi.

9.2.13.1 Stolpec 1 – Zaporedna številka

V stolpcu 1 je predhodno navedena zaporedna številka zaposlenega.

9.2.13.2 Stolpec 2 – Ime in priimek

Vpišeta se ime in priimek osebe, za katero zavezanec za davek uveljavlja olajšavo.

9.2.13.3 Stolpec 3 – Davčna številka

Vpiše se davčna številka osebe, za katero zavezanec za davek uveljavlja olajšavo.

9.2.13.4 TABELA A – stolpec 4 – Vrsta olajšave za zaposlovanje invalida

Vpiše se ustrezna oznaka:C - invalid (po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov),D - invalidna oseba s 100-odstotno telesno okvaro ali gluha oseba,E - invalid, ki ga zaposli zavezanec nad predpisano kvoto po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov in čigar invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu.

9.2.13.5 TABELA A – stolpec 5 – Datum sklenitve delovnega razmerja

Vpiše se datum sklenitve delovnega razmerja zaposlenega pri zasebniku, v obliki dd.mm.ll. Če gre za zasebnika, ki nadaljuje z opravljanjem dejavnosti po 51. členu ZDoh-2, se vpiše datum sklenitve delovnega razmerja zaposlenega pri zasebniku, ki je prenehal opravljati dejavnost.

9.2.13.6 TABELA A – stolpec 6 – Plača zaposlenega

Vpiše se znesek plače, ki je bila zaposlenemu invalidu izplačana v davčnem obdobju.

9.2.13.7 TABELA A – stolpec 7 – 50% plače

Vpiše se 50% izplačane plače pri tistih zaposlenih, ki imajo v stolpcu 4 oznako C.

9.2.13.8 TABELA A – stolpec 8 – 70% plače

Vpiše se 70% izplačane plače pri tistih zaposlenih, ki imajo v stolpcu 4 oznako D ali E.

Seštevek skupnih zneskov iz stolpcev 7 in 8 TABELE A je večji ali enak znesku pod zap. 15.6 V. dela obračuna.

9.2.13.9 TABELA B- stolpec 4 – Število mesecev izvajanja praktičnega dela

Vpiše se število mesecev izvajanja praktičnega dela s strani posamezne osebe v strokovnem izobraževanju.

9.2.13.10 TABELA B– stolpec 5 – Višina plačila

Vpiše se višina plačila za praktično delo.

9.2.13.11 TABELA B-stolpec 6 – 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v RS

Vpiše se znesek, ki se izračuna tako, da se 20 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji množi s številom mesecev izvajanja praktičnega dela v stolpcu 4.

9.2.13.12 TABELA B – stolpec 7 – Nižji od zneskov

Vpiše se nižji od zneskov iz stolpca 5 in 6 v posamezni vrstici.

Skupni znesek v stolpcu 7 TABELE B je večji ali enak znesku pod zap. 15.8 V. dela obračuna.

9.2.13.13 TABELA C

Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega, drugega in tretjega odstavka 61.a člena ZDoh-2:1. da je novo zaposlena oseba mlajša od 26 ali starejša od 55 let,2. da je bila novo zaposlena oseba pred zaposlitvijo vsaj 6 mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri ZRSZZ,3. da novo zaposlena oseba v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri njem ali pri njegovi povezani osebi,4. da je novo zaposlena oseba pri zasebniku zaposlena za nedoločen čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in5. da je zaposlitev novo zaposlenih oseb pomenila v davčnem obdobju, v katerem so bili ti delavci na novo zaposleni, povečanje skupnega števila zaposlenih delavcev pri zasebniku v skladu s tretjim odstavkom 61.a člena ZDoh-2.

9.2.13.14 TABELA C- stolpec 4 – Vrsta olajšave za zaposlovanje

Vpiše se ustrezna oznaka:A – novo zaposlena oseba mlajša od 26 letB – novo zaposlena oseba starejša od 55 let

9.2.13.15 TABELA C– stolpec 5 – Datum sklenitve delovnega razmerja

Vpiše se datum sklenitve delovnega razmerja zaposlenega pri zasebniku, v obliki dd.mm.ll. Če gre za zasebnika, ki nadaljuje z opravljanjem dejavnosti po 51. členu ZDoh-2, se vpiše datum sklenitve delovnega razmerja zaposlenega pri zasebniku, ki je prenehal opravljati dejavnost.

9.2.13.16 TABELA C-stolpec 6 – Plača zaposlenega

Vpiše se znesek plače, ki je bila novo zaposlenemu delavcu izplačana v davčnem obdobju.

9.2.13.17 TABELA C – stolpec 7 – 45 % plače

Vpiše se znesek, ki predstavlja 45 % izplačane plače novo zaposlenega delavca v davčnem obdobju.

Skupni znesek v stolpcu 7 TABELE C je večji ali enak znesku pod zap. 15.14 V. dela obračuna.

 

9.2.13.18 Priloga 10

9.2.14. PODATKI V ZVEZI Z OLAJŠAVO ZA DONACIJE

9.2.15. (zap. št. 15.10, in 15.11 obračuna)

Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za donacije se izpolnjuje,

Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za donacije se izpolnjuje v eurih s centi.

9.2.15.1 TABELA A

9.2.15.2 Stolpec 1 – Olajšava za donacije

Pod točkama A in B se vpisujejo izplačila v denarju ali naravi rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti. Vpisujejo se tudi izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki hkrati niso države članice EU. Ne glede na navedeno pa se ne vpisujejo izplačila v te države, če z njimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh izplačil in so na seznamu držav, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki ga objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pod točko A se vpisujejo podatki v zvezi z izplačili v skladu s prvim odstavkom 66. člena ZDoh-2, to so izplačila za humanitarne, invalidske, socialno-varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, ekološke, religiozne in druge splošnokoristne namene, razen izplačil za kulturne namene in izplačil prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, ki se vpišejo pod točko B.

Pod točko B se vpisujejo podatki v zvezi z izplačili v skladu s prvim in drugim odstavkom 66. člena ZDoh-2 za namene iz drugega odstavka tega člena (0,3 odstotka + 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja), to so izplačila za kulturne namene in izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene. Navedena izplačila ne smejo biti zajeta že pod točko A. Skupna izplačila, zajeta pod točko A in točko B, ne smejo presegati 0,5 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca.

9.2.15.3 Stolpec 2 – Znesek izplačil za donacije v davčnem obdobju

Vpiše se seštevek donacij, ki jih je zavezanec izplačal (v denarju in/ali v naravi) v davčnem obdobju za določene skupine namenov.

9.2.15.4 Stolpec 3 – Kontrolni podatek

Pod točko A se kot kontrolni podatek vpiše znesek, ki pomeni 0,3 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca.

9.2.15.5 Stolpec 4 – Uveljavljanje olajšav

Pod točko A se vpiše znesek koriščenja olajšave, ki je enak znesku pod zap. št. 15.10 V. dela obračuna. Znesek ne sme biti večji od nižjega med zneskoma iz stolpcev 2 in 3 pod točko A.

9.2.15.6 TABELA B

Tabela B se izpolnjuje

9.2.15.7 Stolpec 1 – Davčno obdobje

Vpiše se ustrezno davčno obdobje v obliki LLLL, pri čemer »n« pomeni davčno obdobje, za katero se sestavlja obračun.

9.2.15.8 Stolpec 2 – Znesek možne olajšave za donacije v davčnem obdobju n

Vpiše se znesek neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij, ki je zavezanec še ni izkoristil in jo ima možnost uveljavljati (podatki iz stolpca Neizkoriščen del davčne olajšave iz Tabele B iz predhodnega davčnega obdobja). V vrstico n se vpiše znesek iz stolpca 2 pod točko B Tabele A.

9.2.15.9 Stolpec 3 – Sprememba višine olajšave zaradi odločbe v postopku nadzora

Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med višino olajšave, kakršno je uveljavljal zavezanec v obračunu in višino olajšave, ugotovljene v morebitnem davčnem nadzoru (znesek ima lahko pozitivni ali negativni predznak). Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, in se nanašajo na davčna obdobja od n-3 do n-1 ter še niso bile vključene v Prilogo 9, Tabelo B, obračuna, za pretekla obdobja.

9.2.15.10 Stolpec 4 – Povečanje davčne olajšave zaradi nadaljevanja opravljanja dejavnosti

Če dejavnost nadaljuje drug zasebnik ob izpolnjevanju pogojev iz 1. točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2 velja, da je olajšavo prevzela nova oseba pod pogoji, kakor če odtujitve sploh ne bi bilo. V stolpec 4 se vpiše znesek prevzete davčne olajšave, vključno z neizkoriščenim delom davčne olajšave iz preteklih obdobij.

9.2.15.11 Stolpec 5 – Skupaj možna olajšava

Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3 in 4, pri tem pa je treba upoštevati morebitni negativni predznak pred zneskom v stolpcu 3. Če je seštevek negativen, se vpiše 0.

9.2.15.12 Stolpec 6 – Koriščenje davčne olajšave v dav. obdobju, za katerega se sestavlja obračun (n)

Podatek lahko vpisujejo le zavezanci, ki izpolnjujejo V. del obračuna. Vpiše se znesek koriščenja davčne olajšave iz posameznega davčnega obdobja. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave (tekoče in prenesene iz preteklih treh davčnih obdobij) v tekočem obdobju ne sme preseči višine 0,5 odstotka obdavčenega prihodka tekočega davčnega obdobja, če pa zavezanec koristi tudi olajšavo za namene iz prvega odstavka 66. člena ZDoh-2 (zap. št. 15.10 V. dela obračuna), skupni znesek olajšav za donacije ne sme presegati 0,5 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca.

Znesek koriščenja davčne olajšave v posameznem letu ne sme biti višji od zneska v stolpcu 5. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave mora biti enak znesku iz zap. št. 15.11 V. dela obračuna.

9.2.15.13 Stolpec 7 – Neizkoriščeni del davčne olajšave

Vpiše se razlika med stolpcema 5 in 6.

 

9.2.15.14 Priloga 11

9.2.16. PODATKI V ZVEZI Z ODBITKOM TUJEGA DAVKA

9.2.17. (Zap. št. 21 obračuna)

Obrazec Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 21 obračuna. Odbitek tujega davka lahko uveljavlja le rezident Republike Slovenije, če je bil tuji davek od dohodkov iz virov izven Slovenije plačan in je dohodek, od katerega je bil plačan tuji davek, vključen v davčno osnovo.

Za uveljavljanje odbitka tujega davka morajo biti priložena ustrezna dokazila v skladu s prvim odstavkom 137. člena ZDoh-2 in 273. členom ZDavP-2 kot sestavni del obračuna.

Obrazec Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka se izpolnjuje v eurih s centi.

9.2.17.1 Stolpec 1 – Država, v kateri imajo tuji dohodki svoj vir

Vpiše se država, v kateri ima dohodek, od katerega zavezanec uveljavlja odbitek plačanega tujega davka, vir.

9.2.17.2 Stolpec 2 – Vrsta posameznega dohodka

Vpiše se vrsta prejetega tujega dohodka. Vrsta prejetega tujega dohodka mora biti opredeljena tako, da je na njeni podlagi mogoče določiti davčno stopnjo, ki se uporablja za navedeni dohodek ob sklenjeni mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Vrsta dohodka mora biti razvidna iz priloženih dokazil. Vrsta prejetega tujega dohodka se nanaša tudi na dobiček poslovne enote v tujini.

9.2.17.3 Stolpec 3 – Osnova za plačilo davka

Vpiše se znesek, ki pomeni osnovo za plačilo davka od tujega dohodka. Pri poslovni enoti je to razlika med prihodki in odhodki poslovne enote, ugotovljenimi v skladu z ZDDPO-2. Osnova za plačilo davka mora biti razvidna iz priloženih dokazil.

9.2.17.4 Stolpec 4 – Stopnja davka

Vpiše se stopnja, po kateri je bil obračunan tuji davek od tujega dohodka.

9.2.17.5 Stolpec 5 – Znesek davka

Vpiše se znesek davka od tujih dohodkov, ki je bil obračunan. Znesek davka mora biti razviden iz priloženih dokazil.

9.2.17.6 Stolpec 6 – Stopnja davka iz mednarodne pogodbe

Če ima Slovenija z državo v stolpcu 1 sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, se vpiše stopnja iz te mednarodne pogodbe, ki velja za vrsto dohodka iz stolpca 2.

9.2.17.7 Stolpec 7 – Znesek davka, če se upošteva stopnja davka iz mednarodne pogodbe

Vpiše se znesek davka ob upoštevanju stopnje davka iz mednarodne pogodbe. Če Slovenija nima sklenjene mednarodne pogodbe z državo iz stolpca 1, sta stolpca 6 in 7 prazna.

9.2.17.8 Stolpec 8 – Znesek plačanega davka

Vpiše se znesek davka, ki je bil dejansko plačan. Če je v posamezni mednarodni pogodbi dogovorjen odbitek za zmanjšani davek v državi vira in so izpolnjeni pogoji za njegovo uveljavitev, se lahko vpiše znesek v višini, v kateri bi bil plačan davek, če posebnih olajšav ne bi bilo. Znesek plačanega davka mora biti razviden iz priloženih dokazil.

9.2.17.9 Stolpec 9 – Znesek končnega in plačanega tujega davka

Vpiše se nižji od zneskov v stolpcih 5 in 8, razen če ima zavezanec za to vrsto dohodka podatek v stolpcu 7. V tem primeru se vpiše nižji od zneskov v stolpcih 7 in 8.

9.2.17.10 Stolpec 10 – Znesek davka, ki bi ga bilo treba plačati po ZDoh-2 za tuje dohodke, če odbitek ne bi bil možen

Vpiše se znesek, ki se izračuna po formuli: (skupni znesek dohodkov, od katerih je bil plačan tuji davek, z virom v posamezni državi (skupni znesek iz stolpca 3 za posamezno državo), deljeno z razliko med celotnimi davčno priznanimi prihodki in celotnimi davčno priznanimi odhodki zavezanca (zap. št. 4 – zap. št. 8 obračuna), pomnoženo z zneskom davka (zap. št. 20 obračuna).

9.2.17.11 Stolpec 11 – Možni odbitek

Vpiše se nižji od zneskov iz stolpcev 9 in 10.

9.2.17.12 Stolpec 12 – Priznani odbitek

Vpiše se znesek iz stolpca 11, vendar ne več kakor znesek iz zap. št. 20 obračuna.

 

9.2.17.13 Priloga 12

9.2.18. PODATKI V ZVEZI S POVEČANJEM DAVKA ZARADI SPREMEMB ODBITKA TUJEGA DAVKA

9.2.19. (Zap. št. 22 obračuna)

Obrazec Podatki v zvezi s povečanjem davka zaradi sprememb odbitka tujega davka se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 22 obračuna. Zavezanec mora v obdobju, ko so nastopile spremembe (zlasti vračila) tujega davka, povečati davek za znesek, ki je enak razliki med priznanim odbitkom in odbitkom, ki bi bil možen, če bi se sprememba upoštevala.

Obrazec Podatki v zvezi s povečanjem davka zaradi sprememb odbitka tujega davka se izpolnjuje v eurih s centi.

9.2.19.1 Stolpec 1 – Obdobje odbitka tujega davka

Vpiše se davčno obdobje, v katerem je zavezanec uveljavljal odbitek tujega davka, pri katerem je v tem davčnem obdobju nastopila sprememba. Davčno obdobje se vpiše v obliki LLLL ali v obliki DD.MM.LL-DD.MM.LL.

9.2.19.2 Stolpec 2 – Priznani odbitek v obdobju odbitka tujega davka

Vpiše se podatek iz stolpca 12 obrazca Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka (Priloga 11 obračuna), izpolnjenega za davčno obdobje, v katerem je zavezanec uveljavljal odbitek tujega davka, pri katerem je v tem davčnem obdobju nastopila sprememba. Če je zavezanec predhodno že povečal davek zaradi sprememb odbitka tujega davka, se pri izpolnjevanju obrazca Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka kot priloge k temu obrazcu, upošteva podatek iz zadnjega predloženega preračuna.

9.2.19.3 Stolpec 3 – Možni odbitek tujega davka ob upoštevanju sprememb

Vpiše se podatek o odbitku tujega davka, ki bi bil možen, če bi se sprememba upoštevala v davčnem obdobju, ko je zavezanec uveljavljal odbitek tujega davka. Za pridobitev navedenega podatka je treba narediti ponoven preračun uveljavljanja pravice do odbitka na obrazcu Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka, pri čemer se podatek, ki se spremeni, ustrezno popravi (popravek se ustrezno označi, npr. z drugo barvo*), druge postavke pa se ustrezno preračunajo. Obrazec Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka, v katerem je opravljen ponovni preračun, se v desnem zgornjem kotu označi z oznako PONOVNI PRERAČUN*. Če je zavezanec predhodno že povečal davek zaradi sprememb odbitka tujega davka, izhaja iz zadnjega predloženega preračuna. V tem primeru doda oznaki PONOVNI PRERAČUN oznako (ZADNJI PRERAČUN V OBDOBJU__________*), pri čemer vpiše obdobje, ko je zadnjič povečal davek zaradi spremembe odbitka tujega davka za obdobje iz stolpca 1.

9.2.19.4 Stolpec 4 – Povečanje davka

Vpiše se razlika med zneskom v stolpcu 2 in zneskom v stolpcu 3 za posamezno obdobje. Seštevek stolpca 4 mora biti enak znesku pod zap. št. 22 obračuna.

 

9.2.19.5 Priloga 13

9.2.20. OBVESTILO O UVELJAVLJANJU OLAJŠAVE ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE PRI IZRAČUNU AKONTACIJE DOHODNINE

Obrazec Obvestilo o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 17.2 V. dela obračuna.

V skladu z drugim odstavkom 128. člena ZDoh-2 se pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti upošteva tudi olajšava iz prvega in drugega odstavka 114. člena ZDoh-2, če zavezancu za posamezno davčno leto ta olajšava ni upoštevana pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve oziroma je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 te olajšave.

Pri določanju vzdrževanih družinskih članov se upošteva navodilo za izpolnjevanje obrazca Napoved za odmero dohodnine v delu, ki ureja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane.

 

9.2.20.1 Priloga 13a

9.2.21. RAZMEJITEV OSNOVE, KI SE NANAŠA NA KMETIJSKO, GOZDARSKO IN DOPOLNILNO DEJAVNOST NA KMETIJI IN IZRAČUN POVPREČNE STOPNJE AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI ZA ZAVEZANCE IZ DRUGEGA ODSTAVKA 47. ČLENA ZDoh-2

Predložitev Priloge 13a je obvezna za nosilca osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZDoh-2, če v obdobju obračuna davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov in v obdobju obračuna dosega dohodke tudi iz naslova drugih nekmetijskih dejavnosti. Prilogo predložijo tudi vsi nosilci osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki želijo, da se jim že v davčnem obračunu akontacija dohodnine izračuna z uporabo povprečne stopnje, glede na število članov kmečkega gospodinjstva zavezanca, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti.

V skladu s 109. členom ZDoh-2 se dohodek iz dejavnosti, ki se ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov všteva v letno davčno osnovo, dohodnina pa se odmeri od neto letne davčne osnove in po stopnjah iz 122. člena ZDoh-2. Ne glede na navedeno 120. člen ZDoh-2 določa, da se zavezancu, ki je dosegel dohodek iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 – torej dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - in ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove – ki vključuje tudi dohodke iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 – po posebej izračunani povprečni stopnji. Povprečna stopnja se izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine iz 122. člena ZDoh-2 in letne davčne osnove iz 109. člena ZDoh-2, v katero se všteva le sorazmerni del davčne osnove, vključno s povečanji in zmanjšanji ter davčnimi olajšavami, od dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 na člana kmečkega gospodinjstva, ki je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti ter zmanjša za zneske olajšav, kot jih določa 120. člen ZDoh-2. Sorazmerni del dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 se ugotovi tako, da se ta dohodek razdeli na toliko delov, kolikor je članov kmečkega gospodinjstva zavezanca, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti.

Zavezancem, ki za dohodke iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v skladu s 47. členom ZDoh-2 (en zavezanec za celotno kmetijsko in dopolnilno dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva), se lahko v skladu s tretjim odstavkom 128. člena ZDoh-2 tudi akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti izračuna po posebej izračunani povprečni stopnji, če davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti za to obdobje ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov in so v delu I. obračuna označili D.

Po drugem stavku tretjega odstavka 128. člena ZDoh-2 se povprečna stopnja akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine iz 122. člena ZDoh-2, sorazmernega dela davčne osnove od dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona, vključno z zmanjšanjem in povečanjem davčne osnove ter davčnimi olajšavami, na člana kmečkega gospodinjstva, ki je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti, in ob upoštevanju drugega odstavka tega člena.

Zavezanci, ki poleg dohodkov iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti dosegajo še druge dohodke iz dejavnosti, morajo za izračun povprečne stopnje akontacije dohodnine zagotavljati evidence, ki omogočajo določitev ločene davčne osnove, ki se nanaša na opravljanje kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti in na opravljanje druge dejavnosti.

9.2.21.1 TABELA A: Člani kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti

Tabelo A izpolnijo nosilci osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki želijo, da se jim že v davčnem obračunu akontacija dohodnine izračuna z uporabo povprečne stopnje, glede na število članov kmečkega gospodinjstva zavezanca, ki so obvezno (ali prostovoljno obvezno) pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti. Povprečna stopnja se izračuna, če sta v obdobju obračuna na tak način zavarovana vsaj dva člana kmečkega gospodinjstva. Če v kmečkem gospodinjstvu v obdobju obračuna ni bil nihče od članov obvezno (ali prostovoljno obvezno) pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti, ali je bil na tak način zavarovan en sam član (kot član se šteje tudi nosilec sam) se tabela ne izpolnjuje.

V tabelo se vpiše zaporedna številka, ime in priimek ter davčna številka člana kmečkega gospodinjstva, ki je obvezno (ali prostovoljno obvezno) pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti. Vpiše se tudi nosilec dejavnosti, če je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti.

9.2.21.2 TABELA B: Razmejitev osnove, ki se nanaša na kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji, in izračun povprečne stopnje akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti

Tabelo B obvezno izpolnijo nosilci osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZDoh-2, ki v obdobju obračuna davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov in v obdobju obračuna dosegajo dohodke tudi iz naslova drugih nekmetijskih dejavnosti.

Zavezanec z izpolnitvijo tabele B razmeji davčno osnovo na način, da posebej izkaže del osnove, ki se nanaša na kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji, ki se pri letni odmeri dohodnine in pri izračunu akontacije dohodnine po tem obračunu upošteva za namene izračuna povprečne davčne stopnje, kadar sta pokojninsko in invalidsko zavarovana iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti vsaj dva člana v kmečkem gospodinjstvu.

Podatki se v tabelo vpisujejo v eurih s centi.

Zap. št. 1: Vpiše se znesek iz zap. št. 19. V. dela obračuna.

Zap. št. 1.1: Vpiše se znesek osnove, ki se nanaša na kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost. Če zavezanec dosega samo dohodke iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti, vpiše znesek osnove za akontacijo dohodnine iz zap. št. 19 V. dela obračuna. Če zavezanec izkaže negativno osnovo, ki se nanaša na osnovno kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost, v tabelo vpiše 0.

Zap. št. 1.2: Vpiše se znesek osnove, ki se nanaša na drugo dejavnost. Zavezanec, ki poleg dohodka iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti dosega še druge dohodke iz naslova dejavnosti, v to zap. št. vpiše znesek osnove, ki se nanaša na opravljanje druge dejavnosti. Če zavezanec izkaže negativno osnovo, ki se nanaša na drugo dejavnost, v tabelo vpiše 0.

Zap. št. 2: V primeru, da tabela A ni izpolnjena, se v zap. št. 2 prepiše znesek iz zap. št. 1.1 tabele B. Sorazmerni del davčne osnove, ki se nanaša na opravljanje kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti, se izračuna tako, da se znesek osnove, ki se nanaša na kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost (zap. št. 1.1) deli s številom članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti in jih je zavezanec vpisal v Tabelo A.

Zap. št. 3: Znesek akontacije dohodnine za izračun povprečne stopnje se izračuna tako, da se sorazmerni del davčne osnove (zap. št. 2) uvrsti v lestvico iz 122. člena ZDoh-2, ki je usklajena s koeficientom rasti življenjskih potrebščin v Sloveniji v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena. Če zavezanec poleg dohodkov iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti dosega še druge dohodke iz dejavnosti, znesek akontacije dohodnine izračuna tako, da pri izračunu upošteva osnovo, ki se nanaša na drugo dejavnost (zap. št. 1.2), in ji prišteje sorazmerni del davčne osnove (zap. št. 2), ki se nanaša na opravljanje kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti, ter vsoto obeh osnov uvrsti v lestvico iz 122. člena ZDoh-2.

Zap. št. 4: Povprečna stopnja se izračuna tako, da se znesek akontacije dohodnine za izračun povprečne stopnje (zap. št. 3) deli z seštevkom osnove, ki se nanaša na drugo dejavnost (zap. št. 1.2), in sorazmernim delom davčne osnove (zap. št. 2) ter pomnoži s 100. Povprečna stopnja se izkaže v odstotkih in zaokroži na dve decimalni mesti.

 

9.2.21.3 Priloga 14a

9.2.22. PODATKI O UČINKIH NA DAVČNO OSNOVO PRI ZAVEZANCU, KI PRENEHA Z OPRAVLJANJEM DEJAVNOSTI

Obrazec Podatki o učinkih na davčno osnovo pri zavezancu, ki preneha z opravljanjem dejavnosti, se izpolnjuje, kadar zavezanec preneha z opravljanjem dejavnosti zaradi izbrisa podjetja iz Poslovnega registra Slovenije ali kadar se statusno preoblikuje ali kadar prenese podjetje na podjetnika prevzemnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah ali kadar prenese podjetje ali del podjetja na eno ali več drugih fizičnih ali pravnih oseb.

Izjava I – Prenehanje opravljanja dejavnosti: Zavezanec ustrezno označi vzrok oziroma način prenehanja opravljanja dejavnosti. Pri statusnem preoblikovanju, pri prenosu podjetja na podjetnika prevzemnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah ali prenosu dejavnosti na eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, navede tudi pripadajoče podatke o imenu in priimku oziroma nazivu, naslovu in davčni številki.

Prenehanje opravljanja dejavnosti se pri ugotavljanju davčne osnove šteje za odtujitev sredstev (razen denarnih sredstev), njihov prenos v gospodinjstvo zavezanca pa se šteje kot transakcija med povezanimi osebami. Izjema od tega pravila je prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti. Prav tako se ob prenehanju dejavnosti za prihodek ne šteje prihodek, dosežen z odtujitvijo nepremičnine s prenosom iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki je bila v podjetje pridobljena pred 1. 1. 2005.

Odtujitev sredstev ob prenehanju opravljanja dejavnosti se šteje za obdavčljivo transakcijo med povezanimi osebami, razen:

in če so pri tem izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2 ter je po devetem odstavku tega člena pri davčnem organu priglašena posebna davčna obravnava.

Po šestem odstavku 303. člena ZDavP-2 morajo osebe, ki so prijavile posebno davčno obravnavo, v obračunu posebej izkazati učinke na davčno osnovo, ki so posledica upoštevanja prijavljene posebne davčne obravnave.

Izjava II – Posebna davčna obravnava: Zavezanec ustrezno označi, ali je bila ob prenehanju opravljanja dejavnosti priglašena posebna davčna obravnava. Če je označeno polje »NE«, mora zavezanec izpolniti podatke v TABELI A. Če je označeno polje »DA« in je pod Izjavo I označeno, da se priloga predlaga zaradi prenosa podjetja ali dela podjetja na drugo ali druge fizične osebe ali zaradi prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, mora zavezanec izpolniti podatke v TABELAH A in B. Če je označeno polje »DA« in je pod Izjavo I označeno, da se priloga predlaga zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti ob statusnem preoblikovanju podjetnika, izvedenem v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, mora zavezanec izpolniti tudi podatke v TABELAH A, B in C.

Podatki se v TABELAH A, B in C izpolnjujejo v eurih s centi.

9.2.22.1 TABELA A – Podatki o skritih rezervah oziroma skritih izgubah ob prenehanju opravljanja dejavnosti

V I. del TABELE A se vpisujejo podatki o celotnih skritih rezervah oziroma skritih izgubah ob prenehanju.

V zap. št. od 1 do 7 se vpišejo podatki o vrednosti sredstev na obračunski dan oziroma na dan izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Vpišejo se podatki o davčni in pošteni vrednosti oziroma primerljivi tržni ceni ugotovljeni v skladu s Pravilnikom o transfernih cenah (če gre za transakcije med povezanimi osebami v skladu s 16. členom ZDoh-2), ter razlika med vrednostma. Pri sredstvih se ugotavljajo skrite rezerve, če je razlika med pošteno vrednostjo oziroma primerljivo tržno ceno in davčno vrednostjo pozitivna. Če je davčna vrednost večja od poštene vrednosti oziroma primerljive tržne cene, se razlika vpisuje z negativnim predznakom (-).

V zap. št. 8 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. od 1 do 7. Če je seštevek negativna vrednost, se vpiše z negativnim predznakom (-).

V zap. št. 9 in 10 se vpišejo podatki o vrednosti obveznosti do virov sredstev na obračunski dan oziroma na dan izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Vpišejo se podatki o davčni in pošteni vrednosti oziroma primerljivi tržni ceni, ugotovljeni v skladu s Pravilnikom o transfernih cenah (če gre za transakcije med povezanimi osebami v skladu s 16. členom ZDoh-2), ter razlika med vrednostma. Pri obveznostih se ugotavljajo skrite rezerve, če je razlika med davčno vrednostjo in pošteno vrednostjo pozitivna. Če je poštena vrednost oziroma primerljiva tržna cena večja od davčne vrednosti, se razlika vpisuje z negativnim predznakom (-).

V zap. št. 11 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. 9 in 10. Če je seštevek negativna vrednost, se vpiše z negativnim predznakom (-).

V zap. št. 12 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. 8 in 11. Če je seštevek negativna vrednost, se vpiše z negativnim predznakom (-).

V II. del TABELE A se vpisujejo podatki o skritih rezervah oziroma skritih izgubah v zvezi s sredstvi, ki se prenašajo v gospodinjstvo fizične osebe in se pri prenehanju opravljanja dejavnosti ne štejejo za odtujitev.

V zap. št. od. 13 do 16 se vpišejo podatki o vrednosti nepremičnin in opreme, ki so bile zgrajene oziroma pridobljene pred pričetkom opravljanja dejavnosti in se ob prenehanju opravljanja dejavnosti prenašajo nazaj v gospodinjstvo ter tudi o vrednosti nepremičnin, ki se ob prenehanju opravljanja dejavnosti prenašajo v gospodinjstvo, če so bile pridobljene pred 1.1.2005. Vpišejo se podatki o davčni in primerljivi tržni ceni, ugotovljeni v skladu s Pravilnikom o transfernih cenah, ter razlika med vrednostma. Pri sredstvih se ugotavljajo skrite rezerve, če je razlika med primerljivo tržno ceno in davčno vrednostjo pozitivna. Če je davčna vrednost večja od primerljive tržne cene, se razlika vpisuje z negativnim predznakom (-).

V zap. št. 17 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. od 13 do 16. Če je seštevek negativna vrednost, se vpiše z negativnim predznakom(-).

V III. del TABELE A se pod. zap. št. 18 vpiše podatek o skritih rezervah oziroma skritih izgubah, ki ob prenehanju opravljanja dejavnosti vplivajo na davčno osnovo kot odtujitev sredstev, če ni posebne davčne obravnave. Podatek se izračuna kot razlika med zaporednima številkama 12 (I. del TABELE A) in 17 (II. del TABELE A) v stolpcu 4. Če je razlika negativna, se vpisuje z negativnim predznakom (-).

9.2.22.2 TABELA B – Podatki o učinkih na davčno osnovo zaradi uveljavljanja posebne davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti

V I. del TABELE B se vpisujejo podatki o skritih rezervah oziroma skritih izgubah, ki zaradi priglasitve posebne davčne ob prenehanju ne vplivajo na davčno osnovo. Vpišejo se podatki, ki so že vsebovani v I. delu TABELE A ter se nanašajo zgolj na sredstva in obveznosti, za katere je bila priglašena posebna davčna obravnava ob statusnem preoblikovanju podjetnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ob prenosu podjetja na podjetnika prevzemnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah ali ob prenosu podjetja ali delov podjetja na eno ali več drugih fizičnih oseb.

V zap. št. od 1 do 7 se vpišejo podatki o vrednosti sredstev na obračunski dan oziroma na dan izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Vpišejo se podatki o davčni in pošteni vrednosti oziroma primerljivi tržni ceni ugotovljeni v skladu s Pravilnikom o transfernih cenah (če gre za transakcije med povezanimi osebami v skladu s 16. členom ZDoh-2), ter razlika med vrednostma. Pri sredstvih se ugotavljajo skrite rezerve, če je razlika med pošteno vrednostjo oziroma primerljivo tržno ceno in davčno vrednostjo pozitivna. Če je davčna vrednost večja od poštene vrednosti oziroma primerljive tržne cene, se razlika vpisuje z negativnim predznakom (-).

V zap. št. 8 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. od 1 do 7. Če je seštevek negativna vrednost, se vpiše z negativnim predznakom (-).

V II. del TABELE B se pod zap. št. 9 vpiše podatek o skritih rezervah oziroma izgubah, ki lahko ob prenehanju opravljanja dejavnosti z uveljavljanjem posebne davčne obravnave, vplivajo na davčno osnovo. Podatek se izračuna kot razlika med zaporednima številkama 18 (III. del TABELE A) in 8 (I. del TABELE B) v stolpcu 4. Če je razlika negativna, se vpisuje z negativnim predznakom (-).

V III. del TABELE B se vpisujejo podatki o drugih učinkih, ki zaradi priglasitve posebne davčne obravnave ne povečujejo davčne osnove.

Zap. št. 1: Zavezanec vpiše znesek že izkoriščenih olajšav iz naslova investiranja v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva na podlagi prvega odstavka 66.a člena ZDoh-2, za katera ob prenehanju opravljanja dejavnosti še ni potekel tri-letni rok od dneva vlaganja. Če posebna davčna obravnava ne bi bila priglašena, bi moral zavezanec navedeni znesek izkazati v obračunu pod zaporedno številko 12.1 kot povečanje davčne osnove.

Zap. št. 2: Zavezanec vpiše znesek že izkoriščenih olajšav iz naslova investiranja po 6. členu ZRPPR1015, za katere ob prenehanju opravljanja dejavnosti še ni potekel rok petih let po zaključku investicije, če gre za zavezanca, ki v skladu s Prilogo 1 Uredbe 800/2008/ES izpolnjuje merila za »veliko podjetje«, oziroma še ni potekel rok treh let po zaključku investicije, če gre za zavezanca, ki v skladu s Prilogo 1 Uredbe 800/2008/ES izpolnjuje merila za »srednje« ali »malo podjetje«. Če posebna davčna obravnava ne bi bila priglašena, bi moral zavezanec navedeni znesek izkazati v obračunu pod zaporedno številko 12.2 kot povečanje davčne osnove.

Zap. št. 3: Zavezanec vpiše znesek že izkoriščenih olajšav iz naslova investiranja po 5. odstavku 28. člena ZSRR-2, za katere ob prenehanju opravljanja dejavnosti še ni potekel rok petih let po zaključku investicije, če gre za zavezanca, ki v skladu s Prilogo 1 Uredbe 800/2008/ES izpolnjuje merila za »veliko podjetje«, oziroma še ni potekel rok treh let po zaključku investicije, če gre za zavezanca, ki v skladu s Prilogo 1 Uredbe 800/2008/ES izpolnjuje merila za »srednje« ali »malo podjetje«. Če posebna davčna obravnava ne bi bila priglašena, bi moral zavezanec navedeni znesek izkazati v obračunu pod zaporedno številko 12.2 kot povečanje davčne osnove.

Zap. št. 4: Zavezanec vpiše znesek rezervacij, ki na obračunski dan oziroma na dan izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije še niso bile porabljene.

9.2.22.3 TABELA C – Drugi podatki

V zap. št. 1 se ob statusnem preoblikovanju podjetnika v novo ali prevzemno kapitalsko družbo vpiše vrednost nominalnega deleža v tej družbi, ki ga fizična oseba pridobi s statusnim preoblikovanjem ter ga mora v skladu z 2.d) točko četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2 v taki višini obdržati vsaj 3 leta.

 

9.2.22.4 Priloga 14b

9.2.23. PODATKI O UČINKIH NA DAVČNO OSNOVO PRI ZAVEZANCU, KI NADALJUJE Z OPRAVLJANJEM DEJAVNOSTI

Obrazec Podatki o učinkih na davčno osnovo pri zavezancu, ki nadaljuje z opravljanjem dejavnosti, se izpolnjuje, kadar zavezanec prevzame oziroma nadaljuje z opravljanjem dejavnosti davčnega zavezanca, ki je z opravljanjem dejavnosti prenehal (zaradi prenosa podjetja ali dela podjetja na zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka, zaradi prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, zaradi trajne nezmožnosti za delo oziroma upokojitve ali zaradi smrti).

Prevzem nadaljevanja opravljanja dejavnosti se pri ugotavljanju davčne osnove za te namene šteje kot pridobitev sredstev, prihodki pa se upoštevajo v skladu z računovodskimi standardi.

Oseba, ki želi v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, pri ugotavljanju davčne osnove uveljavljati davčno obravnavo, ki se lahko upošteva pri prenehanju opravljanja dejavnosti, če dejavnost nadaljuje druga oseba, ali pri statusnem preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja dohodnino, mora tako davčno obravnavo priglasiti davčnemu organu.

Pridobitev sredstev pri prevzemu nadaljevanja opravljanja dejavnosti drugega podjetnika se šteje za obdavčljivo transakcijo med povezanimi osebami, razen:

in če so pri tem izpolnjeni pogoji iz 1. točke četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2 ter je po devetem odstavku istega člena pri davčnem organu priglašena posebna davčna obravnava.

Izjava I – Prevzem nadaljevanja opravljanja dejavnosti: Zavezanec ustrezno označi vzrok oziroma način nadaljevanja opravljanja dejavnosti. Navede tudi podatke o imenu in priimku, naslovu in davčni številki pravnega predhodnika – prenosnika dejavnosti in ob nadaljevanju opravljanja dejavnosti zaradi smrti predhodnika tudi datum smrti predhodnika.

Po šestem odstavku 303. člena ZDavP-2 morajo osebe, ki so prijavile posebno davčno obravnavo, v obračunu posebej izkazati učinke na davčno osnovo, ki so posledica upoštevanja prijavljene posebne davčne obravnave.

Izjava II – Posebna davčna obravnava: Zavezanec ustrezno označi, ali je bila ob prenehanju oziroma prevzemu nadaljevanja opravljanja dejavnosti priglašena posebna davčna obravnava. Če je označeno polje »DA«, mora zavezanec izpolniti vse podatke v I. in II. delu. Če je označeno polje »NE«, zavezanec ne izpolnjuje podatkov v I. delu.

Obrazec Podatki o učinkih na davčno osnovo pri zavezancu, ki nadaljuje z opravljanjem dejavnosti, se v I. delu in v zaporedni številki 5 II. dela izpolnjuje v eurih s centi, v zaporednih številkah od 1 do 4 II. dela pa s celo številko.

9.2.23.1 I. del – Podatki o prevzetih davčnih olajšavah in učinkih na davčno osnovo zavezanca zaradi uveljavljanja posebne davčne obravnave

Zap. št. 1: Zavezanec vpiše znesek izgube, ki ga ob prenehanju opravljanja dejavnosti izkazuje prenosnik opravljanja dejavnosti v skladu s 60. členom ZDoh-2 in ki pri njem še ni bila pokrita oz. ni bila pokrita v celoti zaradi prenizke davčne osnove. Podatek o prevzetem znesku (prevzetih zneskih) dela nepokrite izgube mora biti razviden iz podatkov v 4. stolpcu PRILOGE 6 obračuna.

Zap. št. 2: Zavezanec vpiše znesek prevzete olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, ki pri prenosniku dejavnosti ni bila izkoriščena oziroma je bila izkoriščena v nižjem znesku od uveljavljenega zaradi prenizke davčne osnove. Podatek o prevzeti olajšavi mora biti razviden iz podatkov v stolpcu 5 PRILOGE 8a obračuna.

Zap. št. 3: Zavezanec vpiše znesek prevzete regijske olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, ki pri prenosniku dejavnosti ni bila izkoriščena oziroma je bila izkoriščena v nižjem znesku od uveljavljenega zaradi prenizke davčne osnove. Podatek o prevzeti olajšavi mora biti razviden iz podatkov v stolpcu 5 PRILOGE 8b obračuna.

Zap. št. 4: Zavezanec vpiše znesek prevzete olajšave za donacije po določbi 66. člena ZDoh-2, ki pri prenosniku dejavnosti ni bila izkoriščena oziroma je bila izkoriščena v nižjem znesku od uveljavljenega zaradi prenizke davčne osnove. Podatek o prevzeti olajšavi mora biti razviden iz podatkov v stolpcu 4 TABELE B PRILOGE 10 obračuna.

Zap. št. 5: Zavezanec vpiše znesek prevzete olajšave za investiranje po določbi 66.a člena ZDoh-2, ki pri prenosniku dejavnosti ni bila izkoriščena oziroma je bila izkoriščena v nižjem znesku od uveljavljenega zaradi prenizke davčne osnove. Podatek o prevzeti olajšavi mora biti razviden iz podatkov v stolpcu 6 PRILOGE 7a obračuna.

V zap. št. 6 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. od 1 do 5.

9.2.23.2 II. del – Drugi podatki

V zap. št. 1 se vpiše število vseh prevzetih delavcev od delodajalca prenosnika, za katere bodo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, prešle na delodajalca prevzemnika v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (73. člen in drugi odstavek 78. člena ZDR oziroma 75. člen in drugi odstavek 80. člena ZDR-1).

V zap. št. 2 se vpiše število prevzetih delavcev od delodajalca prenosnika, za katere prenosnik še ni ali je delno že uveljavljal olajšavo za zaposlovanje po 61.a členu ZDoh-2, 24-mesečni rok za uveljavljanje olajšave pa še ni v celoti potekel.

V zap. št. 3 se vpiše skupno število mesecev, za katere je prenosnik lahko oziroma je že uveljavljal olajšavo za zaposlovanje svojih delavcev po 61.a členu ZDoh-2. Za posameznega delavca, ki je naveden v zaporedni št. 2 II. dela, se najprej ugotovi število mesecev, ki so potekli od dneva zaposlitve posameznega delavca do konca obračunskega obdobja. Vpiše se seštevek dobljenih mesecev za vse delavce.

V zap. št. 4 se vpiše skupno število mesecev, za katere pravni naslednik še lahko uveljavlja olajšavo za zaposlovanje prevzetih delavcev po 61.a členu ZDoh-2. Za posameznega delavca, ki je naveden v zaporedni št. 2 II. dela, se najprej ugotovi število mesecev, ki so potekli od dneva zaposlitve posameznega delavca do dneva prevzema oziroma nadaljevanja opravljanja dejavnosti. Za vsakega delavca se poišče razlika mesecev, ki je še ostala do 24-mesečnega obdobja, v katerem je olajšavo dovoljeno uveljavljati. Vpiše se seštevek vseh dobljenih razlik za vse delavce.

V zap. št. 5 se vpiše vrednost prevzetih neporabljenih rezervacij od pravnega predhodnika. Podatek se vpiše v eurih s centi.

 

9.2.23.3 Priloga 1 Uredbe po ZRPPR1015

9.2.24. Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo (28. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja) in v Pomurski regiji (5. člen Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015)

Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje izpolnjuje zavezanec, ki uveljavlja olajšavo v skladu s 28. členom Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: ZSRR‐2) ali 5. členom Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (v nadaljnjem besedilu: ZRPPR1015) in ima sedež ter dejansko opravlja gospodarsko dejavnost na problemskem območju po ZSRR‐2 ali v Pomurski regiji po ZRPPR1015.

Zavezanec lahko uveljavlja to olajšavo, če zaposli brezposelnega delavca za čas najmanj 12 mesecev. Brezposelni delavec je vsaka brezposelna oseba, ki:a) v preteklih šestih mesecih ni imela redno plačane zaposlitve alib) je stara od 15 do 24 let alic) ni dosegla stopnje srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega, tehniškega izobraževanja ali splošnega srednjega izobraževanja ali je v obdobju dveh let po zaključku rednega izobraževanja in še ni pridobila prve redne plačane zaposlitve alid) je starejša od 50 let alie) živi sama in ima enega ali več vzdrževanih članov, kar pomeni, da sama skrbi za enega ali več otrok, ki so mlajši od 26 let, če se redno šolajo, ali katere zakonec je brezposeln alif) se bo zaposlila v dejavnosti (gospodarskem sektorju), v kateri je neravnovesje med spoloma za najmanj 25 odstotkov višje od povprečnega neravnovesja v vseh gospodarskih sektorjih v Republiki Sloveniji, alig) je pripadnik etnične manjšine alih) se šteje kot invalid v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov.

Davčna olajšava za zaposlovanje, ki jo zavezanec uveljavlja po ZSRR‐2 za posameznega zaposlenega, se izključuje z olajšavo za zaposlovanje invalidov po drugih zakonih.

Davčna olajšava za zaposlovanje, ki jo zavezanec uveljavlja po ZRPPR1015 za posameznega zaposlenega, se izključuje s spodbudo za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb po Zakonu o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV).

Davčna olajšava za zaposlovanje se izključuje z znižanjem davčne osnove po 55.b členu ZDDPO‐2 in 61.a členu ZDoh‐2.

Zavezanec, ki uveljavlja to olajšavo, mora izpolniti ta obrazec in ga predložiti skupaj z davčnim obračunom davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) oziroma davčnim obračunom akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) – kot njun sestavni del in na način, ki je določen za predložitev DDPO in DohDej.

Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo in v Pomurski regiji se izpolnjuje v eurih s centi.

9.2.24.1 Stolpec 1 – Zaporedna številka

V stolpcu 1 je predhodno natisnjena zaporedna številka zaposlenega brezposelnega delavca.

9.2.24.2 Stolpec 2 – Ime in priimek

Vpišeta se ime in priimek zaposlenega brezposelnega delavca, za katerega zavezanec za davek uveljavlja olajšavo.

9.2.24.3 Stolpec 3 – Davčna številka

Vpiše se davčna številka zaposlenega brezposelnega delavca, za katerega zavezanec za davek uveljavlja olajšavo.

9.2.24.4 Stolpec 4 – EMŠO

Vpiše se enotna matična številka občana – zaposlenega brezposelnega delavca, za katerega zavezanec za davek uveljavlja olajšavo.

9.2.24.5 Stolpec 5 – Izpolnjevanje meril za brezposelnega delavca

Pri vsakem brezposelnem delavcu, za katerega zavezanec uveljavlja olajšavo, se označi, po katerem merilu se šteje za brezposelnega delavca. Če posamezni brezposelni delavec izpolnjuje več meril, se označijo vsa, ki jih ta delavec izpolnjuje. Merila so:A - brezposelna oseba preteklega pol leta ni imela redno plačane zaposlitve,B - brezposelna oseba je stara od 15 do 24 let,C - brezposelna oseba je prijavljena v evidenci brezposelnih oseb in ni dosegla stopnje srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega, tehniškega izobraževanja ali splošnega srednjega izobraževanja ali je v obdobju dveh let po zaključku rednega izobraževanja in še ni pridobila prve redne plačane zaposlitve,D - brezposelna oseba je starejša od 50 let,E - brezposelna oseba živi sama in ima enega ali več vzdrževanih članov, kar pomeni, da sama skrbi za enega ali več otrok, ki so mlajši od 26 let, če se redno šolajo, ali katere zakonec je brezposeln,F - brezposelna oseba se bo zaposlila v dejavnosti (gospodarskem sektorju), v kateri je neravnovesje med spoloma za najmanj 25 odstotkov višje od povprečnega neravnovesja v vseh gospodarskih sektorjih v Republiki Sloveniji,G - brezposelna oseba je pripadnik etnične manjšine,H - brezposelna oseba se šteje kot invalid v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov.

9.2.24.6 Stolpec 6 – Datum sklenitve delovnega razmerja

Vpiše se datum sklenitve delovnega razmerja v obliki DD. MM. LL.

9.2.24.7 Stolpec 7 – Bruto plača zaposlenega in prispevki delodajalca

Vpiše se znesek obračunane bruto plače za tega zaposlenega brezposelnega delavca in prispevkov delodajalca za tega delavca.

9.2.24.8 Stolpec 8 – 70 odstotkov bruto plače in prispevkov delodajalca

Vpiše se znesek 70 odstotkov bruto plače in prispevkov delodajalca, vpisanih v stolpcu 7.

9.2.24.9 Stolpec 9 – Znesek koriščenja davčne olajšave

Vpiše se sorazmerni znesek glede na dejansko koriščenje davčne olajšave v obračunu DDPO oziroma DohDej. Sorazmerni znesek koriščene davčne olajšave za posameznega brezposelnega delavca se izračuna glede na delež bruto plače in prispevkov delodajalca posameznega brezposelnega delavca v skupnem znesku bruto plač in prispevkov delodajalca, za katere davčni zavezanec uveljavlja davčno olajšavo (podatek iz stolpca 7 za posameznega delavca / vsoto stolpca 7 * skupni znesek koriščenja davčne olajšave v DDPO/DohDej).

Skupni znesek stolpca 9 mora biti enak znesku koriščenja davčne olajšave v obračunu DDPO oziroma DohDej.

Višina državne pomoči pri uveljavljanju davčne olajšave se določi tako, da je pomoč razlika med zneskom davka brez olajšave in z olajšavo. Državna pomoč ne sme preseči najvišje dovoljene intenzivnosti državnih pomoči. Najvišji dovoljen znesek državnih pomoči, dodeljenih v skladu s 28. členom ZSRR‐2, je 50‐odstotkov stroškov plače posameznega delavca, obračunanih za posamezno leto. Stroški plače delavca iz prvega odstavka 28. člena ZSRR‐2 in 5. člena ZRPPR1015 vključujejo bruto plačo in vse obvezne prispevke delodajalca.

 

Priloga 2 Uredbe po ZRPPR1015

Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za investiranje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo (28. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja) in v Pomurski regiji (6. člen Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015)

Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za investiranje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo in v Pomurski regiji izpolnjuje zavezanec, ki uveljavlja olajšavo v skladu z 28. členom Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: ZSRR‐2) ali 6. členom Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (v nadaljnjem besedilu: ZRPPR1015) in ima sedež ter dejansko opravlja gospodarsko dejavnost na tem območju.

Davčno olajšavo lahko koristi zavezanec za investiranje v nove začetne investicije v opremo in neopredmetena sredstva, razen v opremo in neopredmetena sredstva iz drugega in tretjega odstavka 55.a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 56/08, 76/08, 92/08, 5/09, 96/09, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13 in 50/14; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO‐2) ter iz drugega in tretjega odstavka 66.a člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB, 9/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US in 50/14; v nadaljnjem besedilu: ZDoh‐2). Za nove začetne investicije in neopredmetena sredstva se ne šteje nakup prevozne opreme v sektorju prometa.

Davčna olajšava za investiranje, ki jo zavezanec uveljavlja po 28. členu ZSRR‐2, se izključuje z olajšavo po 55.a členu ZDDPO‐2 in 66.a členu ZDoh‐2.

Zavezanec, ki uveljavlja to olajšavo, mora izpolniti ta obrazec in ga predložiti skupaj z davčnim obračunom davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) oziroma davčnim obračunom akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) kot njun sestavni del in na način, ki je določen za predložitev DDPO in DohDej.

Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za investiranje se izpolnjuje v eurih s centri.

Stolpec 1 – Vrsta investicije

Izpisane so vrste investicij, v okviru katerih zavezanec izkazuje zneske vlaganj v opremo in neopredmetena sredstva.

Stolpec 2 – Znesek investicije v davčnem obračunu

Vpiše se znesek vlaganj v nove začetne investicije v opremo in neopredmetena sredstva, za katera zavezanec lahko uveljavlja davčno olajšavo v tem davčnem obdobju v skladu s 27. členom ZSRR‐2 ali 6. členom ZRPPR1015, ločeno po posameznih vrstah investicij.

Stolpec 3 – Znesek možne davčne olajšave (70 odstotkov investiranega zneska)

Vpiše se 70 odstotkov investiranega zneska, vpisanega v stolpcu 2, ločeno po posameznih vrstah investicij.

Stolpec 4 – Znesek koriščenja davčne olajšave

Vpiše se znesek koriščene davčne olajšave v obračunu DDPO oziroma DohDej, ki ne sme presegati davčne osnove in največ do višine najvišje dovoljene intenzivnosti državne pomoči. Najvišja dovoljena intenzivnost državne pomoči na posameznih območjih in v posameznih vrstah podjetji ne sme presegati odstotkov vrednosti investicije, navedenih v tej preglednici:

Podjetja V obdobju 1. 7. 2014–31. 12. 2017 V obdobju 1. 1. 2018–31. 12. 2020
vzhodna Slovenija
(NUTS 2)
zahodna Slovenija
(NUTS 2)
vzhodna Slovenija
(NUTS 2)
zahodna Slovenija
(NUTS 2)
velika 25% 15% 25% 10%
srednje
velika
35% 25% 35% 20%
mikro in
mala
45% 35% 45% 30%

Pri opredelitvi velikosti podjetij (mikro in mala, srednje velika in velika) se upoštevajo opredelitve, kot jih določa priloga I Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o Evropski uniji.

Višina državne pomoči pri uveljavljanju davčne olajšave za investiranje se določi tako, da je višina državne pomoči razlika med zneskom davka brez olajšave in z olajšavo.

 

---
© E-RAČUNI d.o.o. 2003-2020