Nastavitve obračuna plače v skladu z Zakonom o začasnih in interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP in ZIUOOPE)
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 ZIUOPPE v 11. členu ureja možnost delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa in v 24. členu povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ZZUOOP v 57. členu ureja možnost nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva in v 68. členu povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.
Za izvedbo teh ukrepov so bile izvedene tudi spremembe pri predlaganju REK in iREK obrazcev kar posledično pomeni tudi določene spremembe nastavitev postavk obračuna plače v programu.
Na spodnjih straneh so bolj podrobno opisani postopki vnosa posameznih postavk obračuna plače ter način izračuna zneskov v skladu s tema dvema zakonoma:
- čakanje na delo 80% po 31.05.2020 (velja tudi za odsotnost zaradi višje sile po 31.5.2020) [1]
- subvencioniran skrajšan delovni čas [2]
- nastavitev postavke za čas karantene 50% [3]
- nastavitev postavke za čas karantene 80% [4]
- nastavitev postavke za čas karantene 100% [5]
- nastavitev postavke za kratkotrajno odsotnost od dela zaradi bolezni - do 3 dni [6]
- nastavitev postavke za izolacijo do 90 dni 90% [7]
- nastavitev postavke za izolacijo nad 90 dni 100% [8]
- nastavitev postavke za čakanje na delo, ki velja od 31.10.2020 [9]
- nastavitev postavke za višjo silo po 31.10.2020 [10]
- nastavitve postavke za višjo silo po 01.12.2020 [11]
- krizni dodatek v obračunu za december 2020 [12]
1. Nastavitev postavke za čakanje na delo po 31.5.2020
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo, ki velja po 31.5.2020. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.
Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.
Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo po 31.5.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
 | ||||
| ||||
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju s klikom na gumb .
Čakanje na delo po 31.5.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur, hkrati pa ne sme biti nižja od nimimalne plače ter ne višja od povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:
 | ||||
| ||||
- Opis spremenljivk v zgornjih formulah:
- UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80 - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo. Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje brez nadur, ki se deli s številom mesecev ter pomnoži s faktorjem 0,8. Tako izračunana povprečna bruto plača ne more biti nižja od minimalne plače. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače
- UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur čakanja na delo, ki smo ga vnesli v obračun plače
Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:
#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #UreCakanjeNaDelo#
Primer formule za izračun čakanja po 31.05.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo lahko tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primeru čakanja po 31.05.2020:
#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #Param#
 | ||||
| ||||
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
 | ||||
| ||||
- Datoteka samo s postavko za čakanje na delo po 31.5.2020, ki jo lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:
 | PLsamoCakanjeNaDeloPo31052020.xml Velikost: 0,72 kB |
Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.
 | Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj |
2. Nastavitev postavke za subvencioniran skrajšani delovni čas
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za skrajšan delovni čas. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za subvencijo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.
Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.
Ker želimo na plačilni listi ure subvencioniranega delovnega časa prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju s klikom na gumb .
Čakanje na delo v primeru subvencioniranega delovnega časa oz. v ta namen se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:
 | ||||
| ||||
- Opis spremenljivk v zgornjih formulah:
- UrnaPostavkaSubvencija - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo. Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje brez nadur, ki se deli s številom mesecev ter pomnoži s faktorjem 0,8. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače
- UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur čakanja na delo, ki smo ga vnesli v obračun plače
Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:
#UrnaPostavkaSubvencija# * #UreCakanjeNaDelo#
Primer formule za izračun subvencioniranega dela v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo lahko tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primer subvencioniranega dela:
#UrnaPostavkaSubvencija# * #Param#
 | ||||
| ||||
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
 | ||||
| ||||
- Datoteka samo s postavko za subvencionirano delo, ki jo lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:
| PLsamoCakanjeNaDeloSubvencija001.xml Velikost: 0,68 kB |
Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.
| Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj |
3. Nastavitev postavke za čas karantene 50%
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za odrejeno karanteno ob prehodu meje, kjer ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 50% iz 137/6 člena ZDR-1. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene.
Delodajalec bo pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem lahko uveljavil z izjavo, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. V obdobju prejemanja povračila mora delodajalec izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
V primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska karantene bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju s klikom na gumb .
Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za karanteno prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
Odrejena karantena ob prehodu meje se obračuna in izplača največ v višini 50% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev. Postavko vnesemo, kot je prikazano na sliki:
 | ||||
| ||||
- Opis spremenljivk v zgornjih formulah:
- UrnaPostavkaKarantena50 - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred trenutnim obračunom. Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje, ki se deli s številom mesecev ter pomnoži s faktorjem 0,5. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače
- UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur odrejene karantene. Te so del ur rednega dela, ki smo ga vnesli v obračun plače.
Primer formule za izračun odrejene karantene v višini 50%:
#UrnaPostavkaKarantena50# * #UreCakanjeNaDelo#
Primer formule za izračun karantene v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo tudi ostale ure nadomestila za čakanje. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur karantene neposredno v postavko na obračunu:
#UrnaPostavkaKarantena50# * #Param#
 | ||||
| ||||
Postavka se nam nato pojavi na dnu seznama vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače, kot kaže slika:
 | ||||
| ||||
- Datoteka samo s postavko za obračun 50% nadomestila za odrejeno karanteno, kateri lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:
| PLkarantena50_1.xml Velikost: 0,68 kB |
Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure še v ustrezno postavko KAR1 in kliknemo na gumb ter potrdimo vnos. Bruto znesek karantene se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.
| Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj |
4. Nastavitev postavke za čas karantene 80%
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za odrejeno karanteno ob stiku z okuženo osebo, kjer ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 80% iz 137/6 člena ZDR-1.
Delodajalec bo pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem lahko uveljavil z izjavo, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. V obdobju prejemanja povračila mora delodajalec izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
V primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska karantene bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju s klikom na gumb .
Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za karanteno prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
Odrejena karantena ob prehodu meje se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev. Postavko vnesemo, kot je prikazano na sliki:
 | ||||
| ||||
- Opis spremenljivk v zgornjih formulah:
- UrnaPostavkaKarantena80 - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred trenutnim obračunom. Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje, ki se deli s številom mesecev ter pomnoži s faktorjem 0,8. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače.
- UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur odrejene karantene. Te so del ur rednega dela, ki smo ga vnesli v obračun plače.
 | V kolikor je izračunana bruto osnova nižja od minimalne plače, se za bruto osnovo vzame znesek minimalne plače! |
Primer formule za izračun odrejene karantene v višini 80%:
#UrnaPostavkaKarantena80# * #UreCakanjeNaDelo#
Primer formule za izračun karantene v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo tudi ostale ure nadomestila za čakanje. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur karantene neposredno v postavko na obračunu:
#UrnaPostavkaKarantena80# * #Param#
 | ||||
| ||||
Postavka se nam nato pojavi na dnu seznama vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače, kot kaže slika:
 | ||||
| ||||
- Datoteka samo s postavko za obračun 80% nadomestila za odrejeno karanteno, kateri lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:
| PLkarantena80_1.xml Velikost: 0,69 kB |
Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure še v ustrezno postavko KAR2 in kliknemo na gumb ter potrdimo vnos. Bruto znesek karantene se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.
| Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj |
5. Nastavitev postavke za čas karantene 100%
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za odrejeno karanteno zaradi okužbe na delovnem mestu, kjer ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 100% iz 137/6 člena ZDR-1.
Delodajalec bo pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem lahko uveljavil z izjavo, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. V obdobju prejemanja povračila mora delodajalec izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
V primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska karantene bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju s klikom na gumb .
Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za karanteno prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
Odrejena karantena ob prehodu meje se obračuna in izplača v višini 100% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev. Postavko vnesemo, kot je prikazano na sliki:
 | ||||
| ||||
- Opis spremenljivk v zgornjih formulah:
- UrnaPostavkaKarantena - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred trenutnim obračunom. Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje, ki se deli s številom mesecev. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače
- UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur odrejene karantene. Te so del ur rednega dela, ki smo ga vnesli v obračun plače.
Primer formule za izračun odrejene karantene v višini 100%:
#UrnaPostavkaKarantena# * #UreCakanjeNaDelo#
Primer formule za izračun karantene v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo tudi ostale ure nadomestila za čakanje. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur karantene neposredno v postavko na obračunu:
#UrnaPostavkaKarantena# * #Param#
 | ||||
| ||||
Postavka se nam nato pojavi na dnu seznama vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače, kot kaže slika:
 | ||||
| ||||
- Datoteka samo s postavko za obračun 100% nadomestila za odrejeno karanteno, kateri lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:
| PLkarantena100_1.xml Velikost: 0,69 kB |
Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure še v ustrezno postavko KAR3 in kliknemo na gumb ter potrdimo vnos. Bruto znesek karantene se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.
| Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj |
6. Nastavitev postavke za kratkotrajno odsotnost od dela zaradi bolezni
V primeru izplačila nadomestila plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni), ki ga izplača delodajalec, ki pa nato lahko zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.
Po izplačilu nadomestila zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela, lahko delodajalec vloži na ZZZS zahtevek za refundacijo.
Za pravilen obračun tega nadomestila je potrebno v šifrant dodati novi postavki v meniju po spodnjih nastavitvah:
 | ||||
| ||||
| Za izračun nadomestila smo v spodnjem primeru uporabili urno postavko, ki jo uporabljamo tudi pri izračunu nadomestila za čakanje na delo 80%, ki je tudi omejena do višine min plače, lahko pa namesto te, urno postavko (80% povprečne urne postavke zadnjih treh plač) izračunate tudi sami v svoji postavki ter uporabite vašo za izračun nadomestila ali pa uporabite isto, ki jo uporabljate za ostale vrste boleznin. |
 | ||||
| ||||
- Opis spremenljivk v zgornjih formulah:
- UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80 - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo. Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje brez nadur, ki se deli s številom mesecev ter pomnoži s faktorjem 0,8. Tako izračunana povprečna bruto plača ne more biti nižja od minimalne plače. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače
- BOL3U - spremenljivka vrne število ur boleznin do 3 dni, ki smo jih vnesli v postavko s to oznako
- Datoteka samo s postavkama za vnos ur kratkotrajne bolezni in pa izračun le te 80%, kateri lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:
| BOL3KratkotrajneBoleznine.xml Velikost: 1,21 kB |
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
 | ||||
| ||||
Ko smo postavki dodali, se vrnemo na obračun plače v katerem bomo obračunali tudi to nadomestilo.
| Za pravilno poročanje na REK obrazcu in pravilno izpolnjen zahtevek za refundacijo je potrebno vnesti še podatke o zadržanosti ter izbrati ustrezno oznako razloga zadržanosti |
Pri vnosu ur v obračunu bomo s klikom na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni vnesli še podatke za refundacijo:
 | ||||
| ||||
Po kliku na + se nam odpre okno za vnos podatkov, ki jih vnesemo po kliku na gumb za dodajanje nove vrstice, kot kaže slika:
 | ||||
| ||||
Vnesemo obdobje zadržanosti, izberemo razlog zadržanosti ter vnesemo ali izberemo leto ter znesek bruto osnove. Pri obračunu boleznine do 3 dni moramo izbrati razlog zadržanosti s šifro 13- bolezen -3 dni
 | ||||
| ||||
| Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj |
7. Nastavitev postavke za Izolacijo do 90 dni- 90%
V primeru izolacije do 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90% od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.
V primeru izplačila nadomestila plače zaradi izolacije ki ga izplača delodajalec, ki pa nato lahko zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105.
Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za izolacijo do 90 dni prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Bol. nad 30 dni, kot je prikazano na primeru spodaj:
 | ||||
| ||||
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska izolacije do 90 dni bo poleg ostalih postavk potrebno kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju s klikom na gumb .
V primeru izolacije do 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90% od osnove in postavki za vpis ur in obračun zneska izolacije vnesemo, kot je prikazano na spodnjih slikah:
 | ||||
| ||||
 | ||||
| ||||
- Opis spremenljivk v zgornjih formulah:
- IZL1U - spremenljivka vrne število ur izolacije do 90 dni, ki smo jih vnesli v postavko s to oznako.
- UrnaPostavkaRefundacija90 - Vrednost spremenljivke boleznina nad 30 dni, kjer je upoštevan količnik valorizacije, zgornji limit te postavke in pa minimalna osnova za obračun refundacije. UrnaPostavkaRefundacija90 je že znižana na 90%. Urno postavko za bolezine nad 30 dni vnesemo na posameznem zaposlenem v meniju s klikom na zaposlenega in naziv njegovega delovnega mesta. Izpolnimo polje "Urna postavka za boleznine nad 30 dni" oz se lahko ta vnese avtomatsko v kolikor izpolnimo podatke o zadržanosti.
- Datoteka samo s postavkama za vnos ur izolacije in pa izračun le te 90%, kateri lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:
| IZL1Izolacija1.xml Velikost: 1,22 kB |
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
 | ||||
| ||||
Ko smo postavki dodali, se vrnemo na obračun plače v katerem bomo obračunali tudi to nadomestilo.
| Za pravilno poročanje na REK obrazcu je potrebno vnesti še podatke o zadržanosti ter izbrati ustrezno oznako razloga zadržanosti. |
Pri vnosu ur v obračunu bomo s klikom na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni vnesli še podatke za refundacijo:
 | ||||
| ||||
Po kliku na + se nam odpre okno za vnos podatkov, ki jih vnesemo po kliku na gumb za dodajanje nove vrstice, kot kaže slika:
Vnesemo obdobje zadržanosti, izberemo razlog zadržanosti ter vnesemo ali izberemo leto ter znesek bruto osnove. Pri obračunu Izolacije do 90 dni moramo izbrati razlog zadržanosti s šifro 08- Izolacija do 90 dni- 90%
 | ||||
| ||||
| Program bo za to vrsto zadržanosti pripravil ločen izpis zahtevka za refundacijo, kar velja do 31.12.2020. |
| Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj |
8. Nastavitev postavke za Izolacijo nad 90 dni- 100%
V primeru izolacije nad 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 100% od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.
V primeru izplačila nadomestila plače zaradi izolacije ki ga izplača delodajalec, ki pa nato lahko zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105.
Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za izolacijo nad 90 dni prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Bol. nad 30 dni, kot je prikazano na primeru spodaj:
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska izolacije nad 90 dni bo poleg ostalih postavk potrebno kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju s klikom na gumb .
V primeru izolacije nad 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 100% od osnove in postavki za vpis ur in obračun zneska izolacije vnesemo, kot je prikazano na spodnjih slikah:
 | ||||
| ||||
 | ||||
| ||||
- Opis spremenljivk v zgornjih formulah:
- IZL2U - spremenljivka vrne število ur izolacije nad 90 dni, ki smo jih vnesli v postavko s to oznako.
- UrnaPostavkaRefundacija - Vrednost spremenljivke boleznina nad 30 dni, kjer je upoštevan količnik valorizacije, zgornji limit te postavke in pa minimalna osnova za obračun refundacije. Urno postavko za bolezine nad 30 dni vnesemo na posameznem zaposlenem v meniju s klikom na zaposlenega in naziv njegovega delovnega mesta. Izpolnimo polje "Urna postavka za boleznine nad 30 dni" oz se lahko ta vnese avtomatsko v kolikor izpolnimo podatke o zadržanosti.
- Datoteka samo s postavkama za vnos ur izolacije in pa izračun le te 100%, kateri lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:
| IZL2Izolacija1.xml Velikost: 1,22 kB |
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
 | ||||
| ||||
Ko smo postavki dodali, se vrnemo na obračun plače v katerem bomo obračunali tudi to nadomestilo.
| Za pravilno poročanje na REK obrazcu je potrebno vnesti še podatke o zadržanosti ter izbrati ustrezno oznako razloga zadržanosti. |
Pri vnosu ur v obračunu bomo s klikom na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni vnesli še podatke za refundacijo:
Po kliku na + se nam odpre okno za vnos podatkov, ki jih vnesemo po kliku na gumb za dodajanje nove vrstice, kot kaže slika:
Vnesemo obdobje zadržanosti, izberemo razlog zadržanosti ter vnesemo ali izberemo leto ter znesek bruto osnove. Pri obračunu Izolacije nad 90 dni moramo izbrati razlog zadržanosti s šifro 08- Izolacija nad 90 dni- 100%
 | ||||
| ||||
| Program bo za to vrsto zadržanosti pripravil ločen izpis zahtevka za refundacijo, kar velja do 31.12.2020. |
| Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj |
9. Nastavitev postavke za čakanje na delo po 31.10.2020
| V kolikor mora urna postavka za čakanje na delo po 31.10.2020 še vedno biti omejena najmanj do višine minimalne plače lahko še naprej v ta namen uporabljamo postavko CAK3, kar je opisano v poglavju Nastavitev postavke za čakanje na delo po 31.5.2020 [1]. V tem primeru so spodnja navodila brezpredmetna! |
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo, ki velja po 31.10.2020 za primer, ko urna postavka za obračun nadomestila ni omejena z min plačo. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.
Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.
Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo po 31.10.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju s klikom na gumb .
Čakanje na delo po 31.10.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev pred nastopom čakanja na delo brez obračunanih nadur in ni več omejeno do nimimalne plače ali povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:
 | ||||
| ||||
- Opis spremenljivk v zgornjih formulah:
- UrnaPostavkaZad3PlacPredCak - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače. Takšno urno postavko pomnožimo s faktorjem 0,8 za izračun 80% od osnove.
- UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur čakanja na delo, ki smo ga vnesli v obračun plače
Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:
(#UrnaPostavkaZad3PlacPredCak# * 0,8) * #UreCakanjeNaDelo#
Primer formule za izračun čakanja po 31.10.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna moramo vpisati tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primeru čakanja po 31.10.2020:
(#UrnaPostavkaZad3PlacPredCak#*0,8) * #Param#
 | ||||
| ||||
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
 | ||||
| ||||
- Datoteka samo s postavko za čakanje na delo po 31.10.2020, ki jo lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:
| PLsamoCakanjeNaDeloPo31102020_1.xml Velikost: 0,72 kB |
Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.
| Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj |
10. Nastavitev postavke za čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo v primeru višje sile, ki velja po 31.10.2020. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.
Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.
Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju s klikom na gumb .
Čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:
 | ||||
| ||||
- Opis spremenljivk v zgornjih formulah:
- UrnaPostavkaKarantena - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev. Tako izračunana povprečna bruto plača se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače in jo pomnožimo s faktorjem 0,8.
- UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur čakanja na delo, ki smo ga vnesli v obračun plače
Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:
(#UrnaPostavkaKarantena#*0,8) * #UreCakanjeNaDelo#
Primer formule za izračun čakanja zaradi višje sile po 31.10.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna moramo vpisati tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur nadomestila zaradi višje sile v postavko na obračunu:
(#UrnaPostavkaKarantena#*0,8) * #Param#
 | ||||
| ||||
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
 | ||||
| ||||
- Datoteka samo s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020, ki jo lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:
| PLsamoCakanjeNaDeloVisjaSilaPo31102020_2.xml Velikost: 0,71 kB |
Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.
| Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj |
11. Nastavitev postavke za čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020
Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo v primeru višje sile, ki velja po 01.12.2020. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.
Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.
Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:
V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju s klikom na gumb .
Čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti, brez obračunanih nadur, hkrati pa ne sme biti nižja od nimimalne plače ter ne višja od povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:
 | ||||
| ||||
- Opis spremenljivk v zgornjih formulah:
- UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80 - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev. Tako izračunana povprečna bruto plača se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače in jo pomnožimo s faktorjem 0,8.
- UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur čakanja na delo, ki smo ga vnesli v obračun plače
Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:
#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #UreCakanjeNaDelo#
Primer formule za izračun čakanja po 01.12.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo lahko tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primeru čakanja po 01.12.2020:
#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #Param#
 | ||||
| ||||
Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:
 | ||||
| ||||
- Datoteka samo s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020, ki jo lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:
| PLsamoCakanjeNaDeloVisjaSilaPo01122020_2.xml Velikost: 0,71 kB |
Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.
| Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj |
12. Nastavitev postavke za krizni dodatek v obračunu za december 2020
Na tej strani je opisan postopek obračuna kriznega dodatka, ki velja pri izplačilu plače za mesec december 2020. Krizni dodatek določa Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) v 85. členu. in lahko najdemo podrobnosti na naslednji povezavi [https://www.uradni-list.si/_pdf/2020/Ur/u2020203.pdf].
Na podlagi 85. člena ZIUPOPDVE morajo zasebni delodajalci ob izplačilu decembrske plače delavcem, ki opravljajo delo v decembru izplačati krizni dodatek v višini 200,00 eur oz. sorazmerni del, če delo ni opravljal cel mesec ali če je zaposlen za krajši delovni čas. Krizni dodatek pripada delavcem katerih zadnja izplačana plača ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 eur (2x 940,58).
Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 eur se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine.
| Mesečni krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov ter se o izplačilu poroča na REK-1 obrazcu, šifra vrste dohodka 1190. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052 |
Postavko za izračun kriznega dodatka kreiramo v meniju , kot kaže slika spodaj:
 | ||||
| ||||
Primer formule za izračun kriznega dodatka:
[#ex1bruto#<(2*(#ex1MinPlaca#/(#ex1FondUr#*(#ZapFondUrNaTeden#40)))*#ex1ureZavarovalnaOsnova#):#Param#]0
- Opis spremenljivk v zgornji formuli:
- Param - program pripravi prazno polje v katerega lahko vnesemo poljubni znesek
- ex1bruto - spremeljivka vrne znesek izplačane bruto plače iz preteklega meseca
- ex1MinPlaca - spremenljivka vrne znesek minimalne plače za polni delovni čas iz preteklega meseca.
- ex1FondUr - skupno število delovnih ur za pretekli mesec
- ex1ureZavarovalnaOsnova - ure zavarovalne osnove pretekli mesec.
Ko smo dodali postavko pa torej naredimo novi obračun plače, kjer izberemo vrsto dohodka 1190:
 | ||||
| ||||
Na obračunu bo tako na voljo polje za vnos kriznega dodatka, ki je do višine 200 eur neobdavčen. Program bo vneseni znesek dodatka obračunal le, če zadnja izplačana bruto plača zaposlenega ni presegala dvakratnika minimalne plače.
 | ||||
| ||||
- Datoteka s postavko za krizni dodatek:
| PLsamoKrizniDodatekDecember2020_NEW.xml Velikost: 0,74 kB |
Ko smo postavke dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo znesek kriznega dodatka v ustrezno polje in kliknemo na gumb ter potrdimo vnos.
| Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj |
---
© E-RAČUNI d.o.o. 2003-2025